Marija, Mati Cerkve – praznik dan po Binkoštih

Papež Frančišek je leta 2018 sklenil, da se spomin Marije, matere Cerkve, obhaja po vsem svetu. Medtem ko so marijanski spomin obhajali lokalno v nekaterih škofijah in redovnih skupnostih po vsem svetu, ga zdaj obhajamo v vsej vesoljni Cerkvi v običajni obliki rimskega obreda. Nov praznik ima premakljiv datum, saj je del velikonočnega cikla in je fiksiran na ponedeljek po binkoštih.

Lahko bi se vprašali, kakšen smisel ima takšen naziv za Marijo? In zakaj ga praznujemo? Kot pravi stara maksima, »de Maria numquam satis« (o Mariji ni mogoče povedati dovolj). Razlog, kot pojasnjuje teolog in mariolog pater Hugh Rahner, S.J., je v tem, da »vse, kar je rečeno o sami Božji večni modrosti, lahko v širšem smislu uporabimo za Cerkev, v ožjem smislu za Marijo in na poseben način za vsako verno dušo.«

Iz ustanovitve tega liturgičnega praznika izhaja veliko teoloških implikacij. Ti temeljijo na razumevanju Cerkve kot Kristusovega telesa in Marijine vloge v življenju vernikov.

Vloga Marije
Papež sveti Pavel VI. je ob zaključku drugega vatikanskega koncila leta 1964 uradno podelil Mariji naziv »Mati Cerkve«. Naziv »Mati Cerkve«, ki izvira iz četrtega stoletja pri svetem Ambrožu, spominja na Marijino duhovno materinstvo, ki je povezano z naravo Cerkve.

Velik del ekleziologije II. vatikanskega zbora, zlasti v njegovi Dogmatični konstituciji o Cerkvi (Lumen Gentium), je razvit iz bogatega razumevanja Cerkve v teologiji sv. Pavla. Tam verniki spoznajo svojo zedinjenost s Kristusom prek članstva v njegovem telesu. Sveti Pavel je jasno in zgovorno govoril o tej resničnosti, ki jo je ob svojem spreobrnjenju spoznal iz prve roke. Ko je bil krščanski preganjalec podrt na tla in oslepel, je zaslišal glas, ki ga je vprašal: “Savel, Savel, zakaj me preganjaš?” (Apostolska dela 9,4). S tem je postalo jasno, da se je Kristus identificiral kot eno s svojimi učenci. Skupaj sestavljata sestavljeno, združeno celoto – v tisto, kar je sveti Avguštin pozneje opisal kot totus Christus, cel Kristus – kajti Kristus in krščeni sta eno telo.

Sveti Avguštin je to postavil v pravi marijanski kontekst: Marija je »mati Kristusovih udov … ki je z ljubeznijo sodelovala, da bi se v Cerkvi rodili zvesti udje te Glave«. “Marija je rodila enega, Cerkev pa rodi mnoge, ki po enem postanejo eno,” je dejal.

Ker je Marija Kristusova mati, smo mi, ki smo udje njegovega telesa – Cerkve – njeni sinovi in ​​hčere. To praznovanje spomina na njeno materinstvo Cerkve je priložnost za premišljevanje o tej pomembni resničnosti identitete Cerkve in posledicah, ki izhajajo iz nje. Po enakem načelu so se očetje II. vatikanskega koncila odločili vključiti obsežen del o Mariji v Lumen Gentium, namesto da bi razglasili ločen dokument o njej.

Vzor in pomoč Cerkve
Marijina povezanost z njenim Sinom je neločljiva. Tudi to novo obeležje je namenjeno spodbujanju večje marijanske pobožnosti, saj se obračamo na Marijo, ki je zgled vsemu človeštvu, še posebej vernikom. Je »izjemna in … popolnoma edinstvena članica Cerkve« (LG, št. 53).

Marijino materinstvo je v njeni pokorščini, veri, upanju in ljubezni. Te značilnosti so rodovitna tla, kjer je bila posajena Božja beseda in je rodila obilno življenje. Nadnaravno življenje je prišlo na svet po njenem »fiatu«, ki je rodil Življenje sveta. Marija je torej nova Eva, saj kakor je smrt prišla skozi Evo, tako skozi njo pride življenje.

Papež Janez Pavel II. je izjavil, da “Marija v svojem novem materinstvu v Duhu objema vsakega posebej v Cerkvi in ​​vsakega posebej po Cerkvi. V tem smislu je Marija, Mati Cerkve, tudi vzor Cerkve” (Redemptoris Mater, št. 47).

»Na povsem poseben način je s svojo poslušnostjo, vero, upanjem in gorečo ljubeznijo sodelovala pri Odrešenikovem delu vračanja nadnaravnega življenja dušam« (LG, št. 61). Vse Marijino življenje je stremljenje za člane Cerkve, s čimer nas vodi k odrešenju, nam s svojim zgledom in nebeško pomočjo pomaga premagati greh in delati dobro. Ne želi si drugega, kot da nas vodi k svojemu Sinu.

Zgledna poslušnost, vera, upanje in ljubezen, ki opredeljujejo Marijo, morajo opredeljevati vse kristjane. Preprosto povedano: ko je Jezus slišal žensko, ki je slavila maternico, ki ga je nosila, je rekel: »Blagor tistim, ki poslušajo Božjo besedo in se je držijo« (Lk 11,28).

Z Marijino pokorščino ima Cerkev zgled življenja po Božji volji. S svojo vero se Cerkev uči prinašati Kristusa svetu. S svojim upanjem se Cerkev uči računati na Gospoda (glej Ps 130,5). In po njeni ljubezni se Cerkev uči poti odrešenja.

Kristjani so se skozi stoletja obračali k Mariji po njene posebne milosti in nebeško pomoč, zato jo Cerkev kliče z naslovi, pomočnica, posrednica« (LG, št. 62).

»Mati Cerkve« ponuja še eno priložnost za dele telesa njenega Sina, da jo pokličejo, naj se veselijo materinske ljubezni tiste, ki je naš vzor in naša pomoč.

Michael R. Heinlein je urednik revije Simply Catholic. Sledite mu na Twitterju @HeinleinMichael.

vir: Simply Catholic

foto: Canva

prev. in prir.: Neža Novak