Da bi hrepeneli po Njegovi bližini

Junij je december v kratkih rokavih (Tanja Petrova).
Zgornjo misel sem včeraj prebrala pri kolegici terapevtki in se pri sebi nasmehnila, si malo oddahnila in si olajšano rekla “Res je”.
Kaj vse se zgodi v tem mesecu – zaključevanje veroučnih srečanj, pa zaključki v glasbenih šolah, plesni nastop ob zaključku plesnih vaj, cici matura, ta in oni izlet, refleksije v teh in onih skupinah – zaključki v glavnem. Predvsem jih doživljamo starši, pa katehisti, tudi župniki in nenazadnje vsi, ki po dolgih desetih mesecih hrepenimo po malo odklopa od vsakodnevnega vrveža in rutine.
Zaključek pa je na drugi strani tudi začetek nečesa novega.
Letošnje pastoralno leto sem po osmih letih pavze spet z veseljem šla med otroke, četrtošolce, v veroučno učilnico.
Po teh osmih letih pavze sem otroke, ki prihajajo k verouku, videla z novimi očmi. In z drugačnim srcem.
Nič več nisem za vsako ceno sledila pedagoškemu načrtu, moj prvi in najpomembnejši pedagoški cilj (za pastoralno leto in za vsako uro posebej) je bil, da otroci čutijo, da jih ima Jezus zares rad. In ta cilj sem čutila v globini svoje biti. Srčno in iskreno.
Večkrat sem se spraševala, kako naj jim približam dejstvo, da je sveta maša resnično srečanje z Jezusom, pa da so zakramenti pot za utrjevanje odnosa z Njim; pa kako naj jim pokažem, da molitev ni samo Oče naš in Zdrava Marija, in da je v resnici Jezus ves čas tudi v nas samih.
Ob zaključku se torej sprašujem, kakšen bo sedaj njihov začetek? So začutili, da smejo hrepeneti bo Božji bližini? So začutili, da pripadajo Nekomu, ki je večji od vsakega testa in sitnega vežbanja inštrumenta, ki jim je včasih res odveč? So začutili, da je k sveti maši iti lepo, ker nas na kraljevsko gostijo vabi sam Kralj neba in zemlje in jo bodo tudi med počitnicami obiskali – Bog ve kje – morda v domači župniji ali pa na drugem koncu Jadrana ali Evrope?
Bodo ta mlada srca, pred katerimi je še celo življenje, zmogla čutiti, da so zares ljubljeni od Nekoga, ki presega razum, obliko, izpad trme, zaključene ocene? Bodo čutili, da jih poleg staršev ljubi še Nekdo, brezpogojno in z večno ljubeznijo?
Ponižno prosim Svetega Duha, naj deluje v njihovih srcih, da bi vedno hrepeneli po Gospodovi bližini in delovali iz Njegove navzočnosti. Da, majhni so še. A tudi njihovo je nebeško kraljestvo.
zapisala: Neža Novak
foto: Canva




