Ponedeljek, 29. junij 2026: Sveti Peter in Pavel

Sveti Peter in Pavel

»Kaj praviš ti, prav ti, kdo sem?« Tu se ni mogoče umakniti. Priti moraš na plan in se odločiti sam pred svojo vestjo. Kakor da bi nenadoma v istem raziskovanju javnega mnenja kdo od intervjuvancev vzel v roke mikrofon in vprašal tistega, ki je doslej spraševal: »In koga boš volil ti?« Stvari se spremenijo.

Tako nekoč kot danes so redki pripravljeni odgovoriti na to drugo vprašanje. Toda »zvesti«, še več, »blagrovani« so samo tisti, ki imajo pogum sprejeti milost in izpovedati: »Ti si Kristus, Sin živega Boga!« Torej ne le eden od »prerokov« ali celo »veliki prerok«, niti ne samo »sin človekov«, ampak »Božji Sin«.

S to vero krščanstvo stoji ali pade. Tako je zgrajena krščanska vera in ta občutljiva točka je vera v Jezusovo božansko naravo. Prav zaradi nje se krščanstvo razlikuje od vseh drugih religij na tem svetu. In prav tej veri, ne drugim, je obljubljena zmaga.

Mar ni nekoliko čudna besedna zveza: peklenska vrata ne bodo premagala Cerkve. Saj se vrata nikoli ne bojujejo. Z vrati tudi ne napadamo. Lahko v jezi loputamo z njimi, ampak napasti in osvojiti drugega z vrati, pa naj bodo takšna ali drugačna, vendarle ne moremo. Kaj hoče povedati Jezus Petru, ko govori o vratih podzemlja? Vrata so bila včasih simbol moči. Mestna vrata so bila mogočna, težka, okovana, trdno zapahnjena. Po mogočnosti vrat se je pravzaprav lahko cenilo mesto, njegovo bogastvo in njegova moč. Torej Jezus Petra hrabri, naj se ne plaši mogočnega videza podzemlja in njegove moči. Njegova moč, ki se kaže v mogočnosti njegovih vrat, ne bo nikoli premagala Cerkve.

Kako nazorna je primerjava teh dveh vrat: nebeška in peklenska, kot poje pesem v čast apostolu Petru. Peklenska vrata razkazujejo svojo moč, Vrata nebeška – spomnimo se o kom pravimo da so  – to  je krhko judovsko dekle Marija. Pa vendar ji nobena sila nič ne more. Kako drugačna je Božja logika. Najdragocenejše stvari postavlja v najpreprostejše in najbolj krhko človeško varstvo. Marija je krhka in prosojna vrata nebeška. Ko zremo v nebesa, vrat sploh ne opazimo. V njih že vidimo poveličanega Sina in njegovo mater Marijo, občestvo svetih v krogu lepote Boga Očeta in Svetega Duha.

Vrata nebeška so zato, da vstopamo skozi, da lahko pristopimo. Nebesa za obrambo ne potrebujejo vrat, nebeška vrata le vabijo človeka, naj se približa Božji skrivnosti in vstopi vanjo. To je Marija! Vsa prosojna je za Jezusa. Nikoli ga ne zastira, nikoli. Vedno s svojo lepoto le vabi v njegovo bližino, vabi, da mu sledimo, da stopimo v to popolnoma drugačno logiko.

Ko govorimo  o nebeških vratih, govorimo najbolj o prosojnosti za Boga ter o lepoti življenja, ob katerem se lahko navdušujemo za hojo za Jezusom.

Kaj pa se danes skriva za našimi vrati? Nikoli človek še ni imel toliko ključev in vrat, kot jih ima danes. Komaj še poznamo vsa gesla, da bi odprli vsa vrata naših takšnih in drugačnih računov, takega ali drugačnega premoženja. Je za množico skrivnih gesel in skrbno zaprtih vrat mogoče najti Odrešenika? Ali se ne zapiramo vse bolj za zidove lastne moči in z vsemi mogočimi zavarovalnicami varujemo svojo nemoč? Mar ne bi bilo bolje pogledati v svet nebeških vrat, ki ne potrebuje tisoč in ene zaščite. Ker je Bog vse, ker je Bog moč, nihče ne more premagati nebes. Stopimo skozi nebeška vrata, v svet lepote Božjega Sina, popolnoma zaupajmo njemu in vedno bomo varni in zmagovalci.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN