»Nebesa so resnična«: katoliški govornik in oče Paul J. Kim o Mihu in »čudežih«
»Včasih sem jaz učil Miha, zdaj pa on uči mene,« razmišlja Paul J. Kim.
Ko družino doleti tragedija, je pogreb pogosto zadnji, boleč spomin, ki ostane za njimi. Tančica med tem in prihodnjim življenjem se lahko zdi težka, temna in neprebojna.
Toda za katoliškega govornika in očeta Paula J. Kima uničujoča izguba njegovega petletnega sina Miha ni pomenila konca zgodbe. Nasprotno – zdelo se je, kot da je ta tančica na široko razprta.
Minilo je šest mesecev, odkar je deček ležal v bolnišnici in se boril s smrtonosnimi zapleti gripe. Kljub temu, da je zanj molilo nešteto katoličanov po vsem svetu, je Miha umrl 31. decembra 2025.
Danes zasebna nočna mora družine, ki se je odvijala na oddelku intenzivne pediatrične nege v Teksasu, navdihuje številne vernike k molitvi in zaupanju v Mihovo priprošnjo.
Na pobudo prijateljev je Paul napisal molitev za zasebno pobožnost, prepričan, da njegov sin že stoji pred Jezusovim prestolom.
Od takrat je prejel na stotine sporočil ljudi, ki pričujejo o milostih, za katere verjamejo, da so jih prejeli po Mihovi priprošnji.
Iz neizmerne družinske bolečine je zraslo svetovno molitveno gibanje, ki ga spremljajo stotine pričevanj o uslišanjih, nenadnih ozdravljenjih in spreobrnjenjih, pripisanih priprošnji dečka, ki je iz vsega srca ljubil nadangela Mihaela.
Miha in »čudeži«
Iz žalosti, a tudi iz popolnega zaupanja v občestvo svetnikov, se je Pavlova molitev hitro razširila. Čeprav so nekateri izražali pomisleke, zakaj »svojega sina obravnava kot svetnika«, je Paul za Register odgovoril preprosto:
»Miha je bil mlajši od starosti razuma (star je bil pet let, zato tehnično še ni storil osebnega greha). Ljubil je Jezusa, Mater Marijo in svetnike. Ljubil je vsakogar, ki ga je srečal, in vsak večer goreče molil za druge. Umrl je potem, ko je prejel zakramente Cerkve. Če on ni v nebesih, potem nihče od nas nima upanja.«
V šestih mesecih, odkar je napisal molitev za zasebno pobožnost in prosil ljudi, naj se priporočajo Mihovi priprošnji, je njegov elektronski predal napolnilo več sto pričevanj o nepojasnjenih milostih. Čeprav teh dogodkov ni neodvisno preverila nobena pristojna cerkvena ali znanstvena ustanova, med njimi izstopajo:
- »Mihovi otroci«: doslej je 112 parov, ki eno, pet ali celo deset let niso mogli spočeti otroka, sporočilo, da pričakujejo otroka, potem ko so prosili za Mihovo priprošnjo.
- Nenadna ozdravljenja: osem bolnikov, ki so bili na intenzivni negi v smrtni nevarnosti, je nepričakovano okrevalo. Pri treh ljudeh z diagnosticiranimi možganskimi tumorji pa kontrolna magnetna resonanca tumorjev ni več pokazala.
- Spreobrnjenja na smrtni postelji: moški muslimanske veroizpovedi in ženska, ki je vse življenje pripadala mormonski skupnosti, sta se tik pred smrtjo odločila za vstop v Katoliško cerkev, potem ko so njuni otroci prosili Miha za priprošnjo.
- Sanje oddelka za intenzivno nego: Morda najbolj navdihujoča zgodba tega globalnega vala pripada Gabeu, še enemu petletnemu fantu, ki je bil hudo opečen v požaru v hiši. Gabeova koža je bila tako močno poškodovana, da zdravniki sploh niso mogli poskusiti s presaditvijo kože ali medicinskimi posegi.Družinski prijatelj, globoko ganjen nad Micahovo zgodbo, je začel prositi pokojnega fanta za priprošnjo. Že naslednje jutro je Gabejev oče stopil v stik z njim in mu sporočil pretresljivo novico: Gabe se je ponoči zbudil in mu rekel: »Očka, prišel je majhen fant in molil zame.« Gabejeva koža se je skoraj takoj začela obnavljati z izjemno hitrostjo, kar je bolnišnici omogočilo uspešno izvajanje vitalnih operacij.
V upanju, da bo potrdil dogodek, je Paul prijatelja prosil, naj očetu pokaže Gabeu Micahovo fotografijo brez kakršnega koli konteksta.
Ko je mlada žrtev opeklin pogledala sliko, je izjavila: »To je fant, ki je molil zame v sanjah.
Družina je prosila za priprošnjo častitljivega Fultona Sheena, čigar beatifikacija je predvidena za to jesen. »Bil je čudež ali propad, res.«
Vendar je skrivnost vere v tem, da se Božji odgovori ne ujemajo vedno z našimi lastnimi kriki srca. Zadnji dan Micahovega bivanja v bolnišnici so teksaški zdravniki družino obvestili, da morajo po zakonu začeti pregled za ugotavljanje možganske smrti. Če Micah ne bo opravil treh zaporednih testov, bo razglašen za »mrtvega« in odklopljen od aparatov za vzdrževanje življenja.
V tistem trenutku globoke žalosti in skrajne ranljivosti je Paul Bogu izrekel surovo zahtevo: »Kot oče mi moraš razjasniti … Ne morem zapustiti te bolnišnice s kakršnim koli obžalovanjem ali [z mislijo], da bi lahko storil več.«
Sledilo je zaporedje dogodkov, ki so bili tako popolnoma orkestrirani, da bi jih lahko opisali le kot previdnostne.
Zadnja sveta maša in nujni krst
Tisto zadnje jutro je družinski duhovnik prišel darovat mašo neposredno k Micahovi postelji. Ko je zdravstveno osebje Micaha odrinilo iz sobe na njegov tretji in zadnji test, je Paul na koncu hodnika srečal žensko. Njen dvotedenski dojenček je bil prav tako v kritičnem stanju na pediatrični intenzivni negi. Teden dni prej jo je Paul nežno vprašal, ali je dojenček krščen, in jo spodbudil, naj razmisli o tem.
»Še preden me je sploh kaj vprašala, sem že vedel, kaj me bo vprašala,« je pripovedoval Paul. »Na nek skrivnosten način sem vedel, da je to Micah. Rekel sem: ‘Micah, to si ti, kajne? Molil si za to mamo.’«
Ženska je stopila do njega s solzami v očeh in rekla: »Paul, govorila sem z možem: Ali boš krstil mojega otroka?«
Kot laik Paul ve, da katoliška tradicija dovoljuje nujni krst le v težkih situacijah. Po hitrem klicu svojemu duhovnemu voditelju, je Paul stopil v dojenčkovo sobo s sveto vodo. »Dojenček Kingsley, krstim te v imenu Očeta, Sina in Svetega Duha,« je izjavil.
»Kar bi moral biti v bistvu najbolj tesnoben in nesrečen trenutek mojega življenja … je dejansko postal trenutek velikega miru in celo skrivnostnega veselja,« se je spominjal Paul. Uro pozneje je zdravnik sporočil žalostno novico: Micah je bil možgansko mrtev; možganska aktivnost ni bila več prisotna.
Vendar družina ni dvomila: Micah je živel lepo, veselo življenje čiste vere, brez vsakega greha. Pred smrtjo je prejel zakramente prvega obhajila, birme in svetega bolniškega maziljenja. Paul je stal nad sinovo bolniško posteljo in sklenil pakt s svojim fantom:
»Micah, strta sva, ker sva žalostna, ampak vemo, da si v nebesih. Torej, tukaj je dogovor, prijatelj. Moliti moraš za nas, da se ti lahko pridružimo, ko bo prišel naš čas, in vsak dan nas moraš obiskati.«
»Eksodus 3« in prvi pozdrav
Odgovori na ta pakt so prišli skoraj takoj. Ko se je Kimova najstarejša hči vrnila domov, pretresena in žalujoča, je začela pregledovati Micahove predšolske umetniške in ustvarjalne izdelke. Eden prvih predmetov, ki jih je vzela ven, je bil projekt, ki je prikazoval goreči grm iz Stare zaveze.
V kotu je pisalo njegovo ročno napisano ime: Micah. Na vrhu je predšolsko besedilo prikazovalo besede iz Eksodusa 3: »Jaz bom s teboj.«
To je bil Micahov prvi »nebeški pozdrav«.
»Križ je naša pot do odrešenja«
Kljub nebeškim znamenjem je Paul odkrit glede uničujoče teže svoje resničnosti. »Truplo mojega petletnika je v grobu približno 10 minut od mojega doma,« je tiho rekel. »In to je težava vsega tega … V tem življenju se izguba otroka zdi tako kruta in neznosna.«
Vendar se je Pavel po globoki molitvi naučil, da trpljenje ni kazen Boga, ki nam odvrača, temveč povabilo.
»Ko sem preučeval Sveto pismo in življenja svetnikov, dobesedno ne morem najti niti enega Kristusovega sledilca, ki ne bi trpel … Poglejte njegovo mater Marijo, ki je, čeprav je bila spočeta brez greha … globoko trpela. Križ je naša pot do odrešenja. Ko združimo svoje trpljenje s Kristusovim križem, ga Bog uporabi, da nas posveti, reši mnoge duše in nas pripravi na večno življenje.«
Ugotavlja, da če bi zemeljski oče storil vse, kar je človeško in duhovno mogoče, da bi zagotovil, da je njegov otrok odet v milost in da je zanj poskrbljeno, moramo imeti otroško zaupanje, da bo Bog Oče za nas storil neskončno več.
Sveti Mihael, nadangel
Pred smrtjo je bila Mihaelova najljubša molitev molitev svetega Mihaela. Kot mnogi mladi fantje je imel rad podobo meča in je navdušeno vihtel svoj rožni venec kot orožje, »tolkel je z nogo, da bi pomagal svetemu Mihaelu zdrobiti hudiča«, je pripovedoval njegov oče.
Zato je primerno, da Mihovo ime izhaja iz imena Mihael, kar pomeni: »Kdo je kakor Bog?«
»Miha, moj petletnik, je na svoj način postal majhen prerok v sodobnem času.«
Paula najdete na naslednjih kanalih:
vir: NC Register
obj.: NN
Povej naprej.
Oglejte si še
