Sveta Matilda: Idealna krščanska vladarica
14. marca
Beseda Matilda je le pri nas sinonim za smrt, ne da bi bilo znano odkod izhaja ta povezava.
Čeprav so še danes ženske v politiki redke, sv. Matilda dokazuje, kako so bile pred več kot tisoč leti žene dejavne v samem vrhu oblasti.
Iz življenja …
Matilda je bila rojena okoli leta 895 v Engernu na Saškem v Nemčiji. Starši so jo še kot malo deklico zaupali samostanu, katerega opatinja je bila njena babica. Tu se je veliko naučila, tudi latinski jezik. Za lepo in bistro dekle je slišal vojvoda Henrik, ki jo je prišel zaprosit za roko. Poročila sta se in se zelo ljubila. Matilda je rodila pet otrok in postala kraljica, mati cele Saške! Ko je bil mož na vojaških pohodih je spretno vodila celotno kraljestvo. Tudi sicer je bila svojemu možu najboljša svetovalka; skupaj pa sta dala zgraditi številne cerkve, samostane, bolnišnice.
Po moževi smrti jo je kmalu »udarila« še smrt sina Henrika, a sveta žena je vse to potrpežljivo prenašala. Poleg svojih že odraslih otrok je postala mati tudi mnogim revnim in romarjem, katerim je nudila gostoljubje; da sta ji lastna sinova očitala, da pretirava v darežljivosti. In tiho je vse to prenašala, dokler sinova sama nista ugotovila, kako krivična sta do nje. Brez Matildinih nasvetov ni mogel tudi novi vladar, njen najstarejši sin Oton.
Sv. Matilda je umrla leta 968, pokopana je poleg svojega moža v Quendlinburgu v Nemčiji.
Upodabljanje
Umetniki jo upodabljajo kot vladarico. V eni roki drži cerkev, v drugi pa posodo, iz katere deli miloščino.
Zavetnica
Sv. Matilda je zavetnica kraljic, vdov, številnih družin, po krivem obtoženih ljudi; priporočajo se ji zoper smrt otrok. Kot idealna krščanska vladarica je še posebej cenjena v nemških škofijah Paderborn, Fulda in München.
Gradivo:
- Sv. Matilda (v ang.) – 2:20 min: https://www.youtube.com/watch?v=w9iqhwrfpc0
- Sv. Matilda Saška (v hr.) – 2:14 min: https://www.youtube.com/watch?v=lKUTGOTk70s
- Sv. Matilda (v nem.) – 1:36 min: https://www.youtube.com/watch?v=eqtGnm3aWLs
Pripravila: dr. Brigita R. Perše