P. Lombardi: »Krizni dnevnik«. Poln trg in prazen trg

Objavljamo prvi prispevek rubrike »Krizni dnevnik« p. Federica Lombardija z naslovom Poln trg in prazen trg. Koronavirus je izpraznil trge, vključno s t.i. »Papeževim trgom«, kjer so se nekdaj zbirali ljudje z vsega sveta. Danes papež Frančišek nagovarja trg, ki ga združujejo mediji, kjer se prepletajo sočutje, pričakovanja ter upanja.

V tem obdobju je na milijone oseb v Italiji in po svetu spremljalo in spremlja trenutke molitve, ki jih vodi papež, preko televizije in elektronskih medijev. Gre za izredno veliko  število poslušalcev. To ni presenetljivo. Situacija naravno vodi k temu, da s komunikacijo preko medijev nadomestimo celotno razsežnost fizične soudeležbe in odnosov, katerim se moramo odpovedati. Poleg tega, in še bolj, vodi k iskanju tiste besede in podobe, ki pride naproti globokim pričakovanjem tolažbe, iskanja luči v času teme, spodbude v času negotovosti.

Ko je papež Frančišek začel obhajati jutranjo mašo v Domu sv. Marte s skupino vernikov – kar je ena izmed prvih in najznačilnejših novosti tega pontifikata –, je kmalu s strani Tv 2000 prišla prošnja, da bi dobili neposreden televizijski signal, s katerim bi omogočili širši javnosti, da bi sledila temu ganljivemu trenutku molitve s papežem. Dobro se spominjam, da  smo se takrat pogovarjali s papežem ter razmišljali, če privoliti ali ne. Takratna odločitev je bila, da se maše ne bo neposredno prenašalo, in sicer z namenom, da bi, za razliko od javnih bogoslužij, ohranila bolj intimen in zaseben značaj, preprost in spontan, ne da bi mašnik in verniki čutili, da so na očeh sveta. Seveda se je lahko objavilo nekatere misli in kratke posnetke homilije ter svete maše, vendar pa ne v celoti. Ni namreč manjkalo drugih priložnosti, ko je širša javnost lahko spremljala papeža, ki je namerno nagovarjal ne le prisotne, ampak mnogo širše poslušalstvo, povezano preko radia, televizije ter drugih medijev.

Sedaj pa se je situacija spremenila. V Domu sv. Marte ni občestva vernikov, četudi majhnega, in prenos papeževe maše – ki jo obhaja skoraj sam – poteka v živo in ga spremlja zelo veliko število ljudi, ki prejemajo spodbudo in tolažbo, se mu pridružijo v molitvi in so povabljeni, da »prejmejo duhovno obhajilo«, ker ne morejo prejeti Gospodovega telesa. Skrivnost, ki jo obhajamo, je ista, vendar pa se je spremenil način soudeležbe pri njej. Papež Frančišek med homilijo navzoče rad gleda v oči ter se z njimi pogovarja. Zdaj pa pogled in glas posreduje tehnologija, vendar pa prav tako dosežeta srce. Občestvo vernikov ni več prisotno fizično, vendar obstaja in je resnično povezano, preko osebnosti mašnika, ob Gospodu, ki umre in vstane.

Podobna in še močnejša je izkušnja papeža, ki govori in moli v baziliki ali na Trgu sv. Petra, ki sta popolnoma prazna. Kolikokrat smo v preteklih letih objavljali vedno večje, presenetljive številke prisotnih vernikov: 50, 100, 200 tisoč oseb … na celotnem trgu, tudi na Ulici sprave, vse do Tibere … kraj brezštevilnih množic … V preteklem stoletju smo se naučili postopoma tej fizični prisotnosti dodajati veliko drugih oseb, ki so zahvaljujoč radiu, potem televiziji in nato novim komunikacijskim sredstvom, povečale tiste množice na različnih koncih sveta. Naj spomnimo na blagoslov urbi et orbi, mestu (Rimu) in svetu. Posebej Janez Pavel II., ki je božična in velikonočna voščila izrekel v nekaj deset jezikih, nam je dal razumeti, da je bila velika množica, zbrana na Trgu sv. Petra, središče, srce veliko večje množice, ki je kapilarno razširjena po vseh celinah, povezana v želji, da bi zahvaljujoč papeževemu glasu, prisluhnila edinemu sporočilu zveličanja.

Zdaj smo videli popolnoma prazen Trg, vendar pa bilo prisotno tudi širše občestvo, ki ni bilo prisotno fizično, ampak duhovno, morda tudi številčnejše in močneje povezano kot ob drugih priložnostih. Papež je lahko sam na Trgu sv. Petra, kot tudi v kapeli Doma sv. Marte, vendar pa je Cerkev, vesoljno občestvo vernikov, zelo močno realna in povezana z zelo globokimi vezmi, ukoreninjenimi v veri ter v človeškem srcu.

Prazen Trg, vendar pa je na njem mogoče zaznati zelo intenzivno prisotnost ter prepletanje duhovnih vezi ljubezni, sočutja, trpljenja, želje, pričakovanja, upanja … je močno znamenje prisotnosti Svetega Duha, ki ohranja povezano »skrivnostno Kristusovo Telo«. Gre za duhovno stvarnost, ki se razodeva, ko je občestvo vernikov fizično zbrano in prisotno, vendar pa ni vezano in omejeno na fizično prisotnost ter ga lahko, paradoksalno, v teh dneh še močneje in očitneje doživljamo. »Veter veje, koder hoče, njegov glas slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre. Tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha,« je Jezus dejal ponoči Nikodemu.