Sveta maša na večer slovenskih krščanskih izročil na Brezjah

»Dragi sobratje duhovniki, dragi bratje in sestre! Ta večer, na vigilijo praznika Marije Pomagaj, ki je posvečen slovenskim krščanskim izročilom, obhajamo v povezanosti z vami, drage poslušalke in poslušalci Radia Ognjišče, saj je Marija pomagaj tudi zavetnica tega našega radia.« S temi besedami je mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl začel homilijo med sveto mašo, ki jo je daroval na večer krščanskih izročil 23. maja v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah.

Pridiga msgr. Alojzija Cvikla

Dragi sobratje duhovniki, dragi bratje in sestre! Ta večer, na vigilijo  praznika Marije Pomagaj, ki je posvečen slovenskim krščanskim izročilom, obhajamo v povezanosti z vami, drage poslušalke in poslušalci Radia Ognjišče, saj je Marija pomagaj tudi zavetnica tega našega radia.

Letos je naš klic »Marija pomagaj nam« še kako aktualen. Koronavirus je ustavil ritem našega življenja. Za nekaj tednov nam je zaprl celo naše cerkve za bogoslužje in to celo za veliko noč, ko obhajamo naš največji krščanski praznik.

Bil je to čas, ko smo kot posamezniki, družine in kot župnijska občestva iskali, kako v teh drugačnih, izrednih razmerah živeti našo vero. Tam kjer je vera živa in je ljubezen pristna, tam se najdejo tudi poti in načini, kako vero živeti, čeprav v drugačnih in kdaj težkih okoliščinah. Težje pa je tam, ker se  na vero gleda, kot na nekaj »tako za zraven«, ne pa kot temelj, na katerem gradimo svoje življenje, odnose med nami in naš jutri.

Vem, mnogim med vami je bilo težko, ker se niste mogli v živo udeležiti sv. maše, ki je vir in vrhunec našega krščanskega življenja. Mogoče je bila ta suša v nekem oziru celo dobra, da smo spoznali in začutili, za kaj smo bili prikrajšani. Vendar to lahko čuti tisti, ki ima osebno vero. Če je vera samo tradicionalna, potem vemo, da ima ob nedeljah prednost marsikatera druga stvar, pred obiskom sv. maše.

Tedni, ki smo jih preživljali v izrednih razmerah, so pokazali na našo realnost. Na dan je prišlo veliko lepega, plemenitega …, to, kar je v nas najboljše in najbolj plemenito… A na dan so prišle tudi slabe stvari, tisto kar nas razdvaja, ločuje, postavlja ene nasproti drugim. Škoda, če v naših medsebojnih odnosih slabe stvari postavljajo v senco to, kar je dobro, nadčloveško žrtvovanje mnogih, ki so se od jutra do večera razdajali. Tu mislim na zdravnike, medicinske sestre in drugo osebje po bolnišnicah, ali pa osebje po domovih za ostarele. Pa tudi na vse, ki so odgovorni za javno življenje, od države do občin in krajevnih skupnosti.

Vem, da nam niso po godu strogi ukrepi, toda, ko gre za življenje, ne samo moje, ampak življenje nas vseh, je vendar potrebno presekati logiko egoizma in iskati skupno dobro. Prestopiti je potrebno v logiko solidarnosti, sodelovanja in preraščanja razlik med nami. Tu pa se vedno znova tudi pokaže, da smo ljudje krhki in nebogljeni. Zato je nocoj naš skupni klic: Marija pomagaj!« Še posebej nocoj, tu ob milostni Marijini podobi, prosimo za vse Slovenke in Slovence, verne in neverne, naj Božja mati prebuja v nas čut za skupno dobro, za resnico, za iskreno medsebojno spoštovanje.

Pogled Marije je pogled žene in matere, ki zna prepoznati, kaj njeni otroci v resnici  potrebujemo. V Janezovem evangeliju se Marija pojavi samo na začetku evangelija in na koncu, kot da bi s tem želel ta evangelist podčrtati, da je je Marija vseskozi in povsod pozorna na stiske in potrebe svojih sinov in hčera ter, da posreduje za vse nas pri svojem Sinu.

Človek ni vedno odprt za sprejemanje Božjega posega v svoje življenje. Mnogokrat čutimo notranjo praznino in smo »trdi«, kot kamniti vrči. Prazen vrč ne more služiti svojemu namenu. Problem je, če naše srce postane trdo, zaprto samo vase in nesposobno videti in čutiti stisko bližnjega. Iz takšnega stanja nas lahko reši samo Božji poseg, ko se naših src dotakne Božja ljubezen, da naša srca omehča in ogreje in jih napolni s svojo ljubeznijo.

Cerkveni očetje govorijo o sedmem vrču, ki je Jezusova prebodena stran, iz katere sta pritekli kri in voda. V tem duhu vidijo cerkveni očetje tudi Samarijanko, ki je imela sest ženinov, Jezus pa ji pove, da je on edini, ki je sposoben s svojo besedo pogasiti njeno hrepenenje in žejo po pristni ljubezni.

Izkušnja pomanjkanja vina na gostiji je predpodoba preizkušenj, ki lahko doletijo dva zakonca in prav tako tudi vsakega izmed nas. Življenje je sestavljeno iz različnih trenutkov: iz trenutkov navdušenja, pride pa tudi čas nerazumevanja in dvomi.

Vendar kristjani verjamemo in verujemo, da ni nobenega trenutka, ki ga Jezus ne bi mogel ogreti in otopliti ter razsvetliti s svojo bližino in nam s svojo besedo prinesti upanje. Vsak trenutek, vesel ali boleč, je lahko razodevanje Božje pozornosti do vsakega izmed nas.

In tukaj je pomembna vloga nebeške matere Marije, ki ji je zaupana vloga posrednice: »Kar koli vam Jezus reče, storite«. V trenutkih, ko doživljamo notranjo praznino, duhovno revščino, strah, je Gospod vedno pripravljen, da se nam razodene, kot tisti, ki nas želi potegniti ven iz vsake naše omejenosti in ujetosti.

Jezus je na posredovanje svoje Matere pokazal, da je Božji Sin, ki mu ni vseeno za nas ljudi in vidi naše potrebe. Česar se dotakne, to dobi drugačen poudarek ter novo vsebino in nov pomen. Tako lahko naše življenje postane bogatejše in bolj mirno, ter hkrati znamenje za druge, če smo odprti za Božjo pomoč in če bomo znali slišati Božjo besedo in po njej živeti.

Večer slovenski krščanskih izročil pred vsakega od nas postavlja vprašanje, kako pa jaz živim svojo vero in kako poskušam dar vere posredovati naprej? V tej krizi koronavirusa, ko so bile naše cerkve zaprte, je mnogo – kje stopila v ospredje »domača Cerkev«, ko sta mož in žena vsak dan molila, skupaj s svojimi otroki, ko so skupaj prebirali Božjo besedo, se udeležili sv. maše po TV ali po radiu. Tako so te družine iz krize izšle duhovno okrepljene, močnejše in bolj povezane med seboj.

Tisti, ki ne prosijo Boga za pomoč, večkrat ne bodo mogli razumeti in bodo težko dojeli, kaj nam kristjanom prinaša vera. Zato jim ne smemo zameriti, če vrčem svojega življenja ne napolnijo z bogatimi duhovnimi vsebinami, z vero, upanjem in ljubeznijo, ampak ostajajo njihovi vrči prazni,  v njihovem življenju pa vedno bolj pustoši duhovna suša.

Tu, pri Mariji pomagaj se zato danes s posebno hvaležnostjo spomnimo na vse krščanske starše in na vse, ki so nam posredovali dar vere. Vsem tistim, ki ste si v teh dneh koronavirusa prizadevali, da je po vaših domovih »domača Cerkev« postajala vedno bolj živa, se iskreno zahvaljujem.  Tu se je pokazalo, kako se lahko ohranjajo narodna krščanska izročila.

Na tem pozitivnem izkustvu moramo graditi tudi še naprej. Istočasno pa je potrebno pomagati še drugim, da bi lahko odkrivali, kako nekaj pomembnega in lepega je graditi živa občestva Cerkve prav v okviru naših družin.

Današnji evangelij se ne zaustavi ob praznih vrčih, ampak nam je rečeno, da so bili prazni vrči, po Jezusovem posegu, napolnjeni, in to z vinom, ki je bilo žlahtnejše od tistega, ki so ga svatje pili pred tem.

Kakor so se učenci po Jezusovem vstajenju zbirali okoli Marije in pričakovali darove Sv. Duha, tako Marija tudi nas vabi, naj se ji pridružimo v molitvi, duhovno povezani z našimi, slovenskimi rojaki v zamejstvu in z izseljenci, da bi nas vse prevzela misel na našo medsebojno duhovno bližino in povezanost. Vse to v iskreni želji, da skrbno varujemo in ohranjamo to, kar je dragoceno, in to so naše narodne korenine in slovenske narodne značilnosti ter vrednote, ki so prežete s krščanstvom.

Na predvečer praznika Marije Pomagaj, se zato obrnimo k njej in ji izročimo sami sebe, naše družine, naš narod, vse Slovence doma in po svetu, saj je Marija  Pomočnica kristjanov in Kraljica Slovencev!

Prosimo jo, da bi po njenem materinskem varstvu in njeni  priprošnji vedno bolj hodili po poti njenega Sina, da bomo doživljali moč njegovega usmiljenja, da bi nas prevzemal in opogumljal njegov  ljubezniv pogled.

Tako bomo sredi vsakdanjih opravil in skrbi čutili, da ne hodimo sami po naši življenjski poti, ampak nas na vsakem koraku spremlja Marijina materinska priprošnja in varstvo nebeškega Očeta. Tako bomo rastli v veri in hkrati na najlepši način ohranjali naša bogata narodna in krščanska izročila.

Vir: Katoliška Cerkev

Foto: Katoliška Cerkev

Obj.: M. B.