V odkrivanju Svetega Duha: Binkoštna ikona
»Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju. Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar, in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali. Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati.« (Apd 2,1-4)
Kaj nam o tem dogodku sporoča binkoštna ikonografija? Pred nas stopa zbor apostolov, zbranih v pričakovanju Svetega Duha. Vsak ima v rokah knjigo – Sveto pismo ali zvitek – simbol pridiganja, kajti vsak je prejel svoje poslanstvo, ki ga vrši v Kristusovem imenu, v moči Svetega Duha. Razdeljeni so na dve strani polkrožne klopi, imenovane bema, ki je vzeta iz arhitekturne liturgične tradicije nekaterih vzhodnih cerkva in označuje prostor za mašnike in branje Božje besede. A tu apostoli še ne govorijo, ampak molče premišljujejo in prisluškujejo Besedi ter se učijo molitve srca.
Na sredini je med njimi prazen prestol, mesto za Kristusa, glavo Cerkve, ki je v njej vedno nevidno navzoč. On bo prišel ob koncu časov in skupaj z dvanajsterimi sodil vsem rodovom. Čeprav Apostolska dela navajajo, da je z apostoli molila tudi Marija, je ikonopisci pogosto ne upodabljajo v apostolskem zboru, kajti Marija ni potrebovala prihoda Svetega Duha, saj je bila že povsem odprta, prežeta in izročena njegovemu delovanju. Obenem pa je duhovnemu človeku bolj kot zgodovinski dogodek pomemben pomen, ki ga ta daje človeštvu. Binkošti so rojstvo Cerkve, rojstvo novega človeštva in Cerkev je na podobi navzoča v zboru apostolov, zato bi bila tudi Marijina navzočnost neke vrste podvojitev tega sporočila.
Dva stolpa v zgornjem delu ikone nas spominjata, da se je binkoštni dogodek zgodil na Sionu, v dvorani zadnje večerje, in nas vabita, da povzdignemo oči srca proti nebu. Spodaj pa vidimo starega moža, oblečenega v kraljevska oblačila, z belo zastavo, na kateri je dvanajst zvitkov Božje besede. Ta stari kralj, ki spominja na Davida, predstavlja mnoge preroke in pravične, ki so skozi zgodovino pričakovali in napovedovali prihod Božjega kraljestva.
Celotna ikona je prežeta z lučjo. Oče je luč, Beseda je luč, luč je Sveti Duh, ki je bil poslan nad apostole v obliki ognjenih jezikov in po katerem je celotno stvarstvo razsvetljeno in časti Sveto Trojico. Rojstvo Cerkve se zgodi od zgoraj, od Svetega Duha. To je ogenj, ki ne zažge, ampak rešuje, očiščuje in razsvetljuje. Tako sončni žarki kot plameni so podobe, vzete iz stvarstva in govorijo o tem, da je odrešenje dogodek, ne samo za človeka, ampak za vse ustvarjeno. Sveti Duh od znotraj vstopa v človeka in v stvarstvo in ga preobraža, da bi se lahko vedno bolj prepoznavala kot ljubljena.
Skupaj z apostoli in starim kraljem smo v to ikono vključeni tudi mi, ki v tem binkoštnem času kličemo:
Ogenj in luč, ki siješ na Kristusovem obličju,
ogenj, katerega prihod je Beseda,
ogenj, katerega tišina je luč,
ogenj, ki prebujaš hvalnico v naših srcih,
mi te slavimo!
Božji Duh, ki počivaš na Kristusu,
Duh modrosti in razumnosti,
Duh sveta in razločevanja,
Duh moči in Božjega strahu,
mi te častimo!
Duh, ki preiskuješ Božje globine,
in razsvetljuješ oči našega srca,
Duh, ki se združuješ z našim duhom,
odsev Gospodove slave v nas,
mi te slavimo!
Ogenj, ki si se spustil v naročje Device,
ogenj, ki si lebdel nad vodami Jordana,
ogenj, ki veješ nad kruhom in kelihom,
ogenj, ki goriš v našem krstu,
mi te častimo!
Božji Duh, resnična luč, skrita skrivnost,
neizrekljiv zaklad, večna radost,
Božji Duh, luč brez zatona,
iskreno pričakovanje tistih, ki bodo rešeni,
mi te slavimo!
Luč in Življenje zgoraj v nebesih,
pridi k nam, ki ležimo v kraljestvu mrtvih,
luč in življenje, po katerem hrepeni človek
ti, ki v nas postaneš želja,
mi te častimo!
Mi se ti zahvaljujemo, Božji Duh,
ki si z nami postal en sam duh,
brez pomešanja ali spreminjanja
ti, ki si Bog nad vsako stvarjo,
mi te slavimo!
Vir: Facebook Atelje za liturgijo in liturgično glasbo
Foto: Facebook Atelje za liturgijo in liturgično glasbo
Uredila: Mojca Bertoncel