Cerkev bo dobila štiri nove blažene

Papež Frančišek je v petek, 19. junija 2020, sprejel v avdienco kardinala Angela Becciuja, prefekta Kongregacije za zadeve svetnikov. Kongregacijo je pooblastil za izdajo petih dekretov. Štirje Božji služabniki bodo razglašeni za blažene, med njimi gre za en primer mučeništva. En dekret pa priznava junaške kreposti.

Čudež je priznan na priprošnjo treh Božjih služabnikov.

Mamerto Esquiú je pripadal redu manjših bratov. Bil je škof v Cordobi (Argentina). Rodil se je 11. maja 1826 v kraju San Josè de Piedra Blanca (Argentina), umrl je 10. januarja 1883 v kraju La Posta de El Suncho (Argentina). Znan je bil po svojem neutrudnem prizadevanju za družbeno slogo in zedinjenost argentinskega naroda v težkih vojnih letih sredi 19. stoletja, kar je privedlo do ustanovitve moderne države.

Francesco Maria della Croce je bil duhovnik, ustanovitelj Družbe božanskega Odrešenika (salvatorijanci) in Kongregacije sester božanskega Odrešenika (salvatorijanke). Rodil se je 16. junija 1848 v Gurtweilu (Nemčija) in umrl 8. septembra 1918 v Tafersu (Švica). Imel je velik dar za tuje jezike. Številna so njegova potovanja po Evropi, v Indijo in na ameriško celino. Odločitev za ustanovitev dveh redovnih skupnosti je dozorela med njegovim bivanjem v Sveti deželi. Želel je namreč ustanoviti skupnost, ki bi povezovala katoličane na vseh ravneh ter tako branila in širila vero.

Giuseppe Gregorio Hernández Cisneros je bil vernik laik. Rodil se je 26. oktobra 1864 v Isnotuju (Venezuela), umrl je 29. junija 1919 v Caracasu (Venezuela). Bil je zdravnik, ki je svojo vero in svoj poklic živel v služenju revnim – imenovali so ga zdravnik ubogih. Bil je frančiškanski tretjerednik in je v vsakem bolniku prepoznaval Jezusovo obličje. 29. junija 1919 ga je na poti v lekarno, kjer je hotel kupiti zdravila za neko ubogo žensko, zbil avtomobil. Umrl je v bolnišnici v Caracasu z besedami »O, Blažena Devica«.

Mučeništvo je priznano Božji služabnici Mariji Lauri Mainetti. Pripadala je sestri Kongregaciji hčera križa, sester sv. Andreja. Rodila se je v Colicu na skrajnem severu Italije, 20. avgusta 1939.  Iz sovraštva do vere je bila ubita 6. junija 2000, med satanističnim obredom v italijanskem kraju Chiavenni. Kot redovnica se je posvečala otrokom in mladim. Sredi noči, 6. junija, prejme telefonski klic dekleta, ki ji pravi, da je bilo posiljeno in je noseče. Marija Laura zapusti samostan in se sama odpravi k dekletu. A šlo je za prevaro, ki jo je privedla do mučeniške smrti. Medtem ko so jo tri dekleta 19-krat zabodle z nožem je izgovorila besede »Tukaj sem. Gospod, odpusti jim«.

Junaške kreposti so priznane Božji služabnici Glorii Marii di Gesù Elizondo García, vrhovni predstojnici Kongregacije misijonark katehistinj revnih. Rojena je bila 26. avgusta 1908 v Durangu (Mehika), umrla pa je v Monterreyju (Mehika), 8. decembra 1966.

Vir: Vatican News

Foto: Vatican News (Maria Laura Mainetti)

Obj.: M. B.