Četrto pismo birmancu
Doživljanje Svetega Duha. To je naslov četrtega pisma birmancu, ki ga objavljamo spodaj. Piše mu ga botra Iva Nežič Glavica, ki se je postavila v vlogo njegovega nebeškega zavetnika, katerega ime nosi – sv. Nikolaja.
Dragi Nik,
kako kaj? Pri nas v nebesih bomo pričeli počasi kuriti, saj se v zraku že čuti sveža jesenska sapica ☺. Rad imam jesen. Všeč mi je, kako se prične spreminjati narava. Nagovarjajo me njene barve – zlasti rumena, oranžna in rdeča.
Zanimivo, da je rdeča barva tudi barva sv. Duha. Ponazarja njegov ogenj, njegovo moč in zlasti njegovo ljubezen, ki se je že pri tvojem krstu dobesedno »zlila nate«. Veš, pri krstu si postal Božji otrok, z birmo pa dobiš priložnost, da se razviješ v odraslega kristjana. Bog te jemlje skrajno resno! Vidi, da si že napredoval v modrosti in veri. Zato ti pri birmi daje priložnost, da sam obnoviš krstne obljube. Tako boš pred Njim in vsemi takrat prisotnimi ljudmi svobodno in zavestno izpovedal, da se odločaš za dobro – za Boga. Veš, vsaka odločitev je hkrati tudi ločitev od nečesa. Odločaš se, da boš po svojih najboljših močeh postal božji sodelavec, ki zavrača vsako zlo in greh. To pa v življenju ni vedno tako enostavno.
Se spomniš, kako je bilo z apostoli? Bili so Jezusovi najboljši prijatelji, ki so se po njegovi smrti razbežali. Po njegovem vstajenju pa so potrebovali ogromno časa, da so prišli k sebi in to ne sami od sebe, temveč z Božjo pomočjo. Dobesedno otrpnili so od strahu in se skrili pred svetom in ljudmi. Bali so se za lastno kožo in niso vedeli kako in kaj. Pozabili so namreč na Jezusovo obljubo, da jih ne bo pustil samih.
Šele po prihodu sv. Duha so se apostoli spremenili. V Svetem pismu piše, da so celo zagledali goreče plamene in zaslišali šum, kot bi se bližal silovit vihar (Apd 2, 1-4). Veš, s temi besedami želi Sveto pismo na čim bolj konkreten način opisati to, kar se je dogajalo v njihovi notranjosti. Zagotovo si se že kdaj podobno počutil. Gre za tisti fantastični občutek, ko v nekem trenutku dojameš in verjameš, da si car! Da imaš vse, kar potrebuješ, in je potrebno samo to, da greš na igrišče in zmagaš!!!! Tako nekako, oziroma še bolje, so se apostoli počutili s pomočjo sv. Duha. Ponovno so pričeli zaupati vase in v Boga. Na podoben način se želi v zakramentu sv. birme Bog približati tebi. Morda ne boš tega dogodka doživel tako dramatično, kot so ga apostoli. Nič za to! Tudi sonca ne čutiš, ko je za oblaki, pa kljub temu veš, da sije, da pošilja na zemljo svojo svetlobo in toploto.
Nik, dovolj bo, da si na dan sv. birme in v življenju odprt za darove sv. Duha. Tako lahko podobno kot apostoli računaš na Božjo pomoč, da boš kos svojemu poslanstvu in nalogam, ki te v življenju še čakajo.
Lep preostanek dneva ti želim,
tvoj zavetnik
sv. Nikolaj
Literatura in viri uporabljeni v pismih:
- Žarek nebeške luči, Odg. Vinko Škafar, Župnija Maribor – Sv. Jožef.
- http://mladikat.si/birmanec/
- Stanko Gerjolj, Živeti, delati in ljubiti, Celje: Mohorjeva družba
Objava: Luka M.
Foto: Jeremy McKnight, Unsplash
Povej naprej.
Oglejte si še
