Papež Frančišek: Bog vedno odpušča, če mi s ponižnostjo prosimo odpuščanja

»Dragi bratje in sestre! Evharistično bogoslužje te četrte postne nedelje se začenja s tem povabilom: »Veseli se, Jeruzalem… (prim. Iz 66,10). « S temi besedami je papež Frančišek začel opoldanski nagovor z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 4. postno nedeljo.

Kaj je vzrok tega veselja na sredi postnega časa, kaj je torej vzrok tega veselja? To nam pove današnji evangelij: »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Jn 3,16). To veselo sporočilo je srčika krščanske vere, kajti Božja ljubezen je dosegla višek v podaritvi Sina slabotnemu in grešnemu človeštvu. Nam je dal svojega Sina, vsem nam.

Le-to izhaja iz nočnega dialoga med Jezusom in Nikodemom, del katerega opisuje današnji evangeljski odlomek. Nikodem je, kakor vsak član Izraelskega ljudstva, pričakoval Mesija, ki ga je poistovetil z močnim človekom, ki bo z močjo sodil svet. Jezus je postavil v krizo takšno pričakovanje, ko se je predstavil pod tremi vidiki: pod tistim, da bo Sin človekov povišan na križu; pod tistim o Božjem Sinu, poslanem na svet zaradi zveličanja in pod tistim o luči, ki loči, kdor hodi za resnico in kdor hodi za lažjo. Poglejmo si te tri vidike: Sin človekov, Božji Sin in luč.

Jezus se najprej predstavi kot Sin človekov (vv. 14-15). Besedilo namiguje na pripoved o bronasti kači (prim. 4Mz 21,4-9), ki jo je, kot je Bog hotel, Mojzes povzdignil v puščavi, ko so ljudstvo napadale strupene kače. Kdor je bil pičen in je pogledal bronasto kačo, je ozdravel. Enako je bil Jezus povzdignjen na križ in kdor veruje Vanj, je ozdravljen greha in živi.

Drugi je vidik Božjega Sina (vv. 16-18). Bog Oče ljubi ljudi do te mere, da »da« svojega Sina. Dal ga je z učlovečenjem in dal ga je z izročitvijo v smrt. Namen Božjega daru je večno življenje ljudi. Bog je namreč poslal svojega Sina na svet, ne da bi ga obsodil, ampak da bi se lahko svet po Jezusu rešil. Jezusovo poslanstvo je poslanstvo zveličanja za vse.

Tretje ime, ki si ga Jezus prida je »luč« (vv. 19-21). Evangelij pravi: »da je prišla luč na svet in so ljudje bolj ljubili temo kakor luč« (v. 19). Jezusov prihod na svet izzove izbiro: kdor izbere temo, gre naproti sodbi obsodbe, kdor izbere luč gre naproti sodbi zveličanja. Obsodba je vedno posledica svobodne izbire vsakega. Kdor dela zlo, išče temo, kajti zlo se vedno skriva, se pokrije, kdor izvaja resnico, torej dela dobro, prihaja k luči, ki razsvetljuje poti življenja. Kdor hodi v luči, kdor se približuje luči, ne more drugo kot delati dobra dela. Luč nas vodi v to, da delamo dobra dela. In to smo poklicani med postnim časom delati z večjo prizadevnostjo, da sprejmemo luč v našo vest, da bi odprli svoja srca k brezmejni ljubezni Boga, njegovemu usmiljenju, polnem nežnosti in dobrote. Ne pozabite, da Bog vedno odpušča. Vedno, če mi s ponižnostjo prosimo odpuščanje. Samo prositi za odpuščanje in On bo odpustil. Tako bomo našli resnično veselje in se bomo lahko razveselili odpuščanja Boga, ki prenavlja in daje življenje.

Sveta Marija, pomagaj nam, da se ne bomo bali, če nas Jezus postavi v »krizo«. To je zdravilna kriza za našo ozdravitev, da bo naše veselje popolno.

Vir: Vatican News

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.