Dekret o omejitvi mandata na vodilnih mestih v mednarodnih združenjih vernikov

Papež je odobril dekret Dikasterija za laike, družino in življenje, ki ureja trajanje mandata na vodstvenih položajih pri mednarodnih združenjih, da bi tako vodenje bilo pristno služenje občestvu in ne bi prihajalo do zlorab položaja.

Dikasterij za laike, družino in življenje je izdal splošni dekret, ki ima moč zakona ter ureja trajanje in število mandatov (največ 10 zaporednih let) v mednarodnih združenjih vernikov, tako privatnih kot javnih, ter potrebno zastopanost članov v postopku izbire mednarodnega upravnega organa. Ukrep, ki ga je papež Frančišek odobril in javno razglasil v petek, 11. junija 2021, bo začel veljati čez tri mesece. Zavezujoč bo za vsa združenja vernikov in za druge ustanove, ki jih je dikasterij priznal ali ustanovil.

Cilj dekreta je spodbujati »zdravo menjavo« na vodstvenih položajih, da bi se vodenje izvajalo kot pristno služenje, ki se izraža v cerkvenem občestvu.

V pojasnilu, ki ga je dikasterij objavil skupaj z dekretom, je zapisano, da papež Frančišek »v skladu s svojimi predhodniki predlaga, da se potrebe, ki jih zahteva pot cerkvene zrelosti od združenj vernikov, razume z vidika misijonarskega spreobrnjenja (prim. Evangelii gaudium, 29-30). Kot prednostne naloge navaja »spoštovanje osebne svobode; preseganje avtoreferencialnosti, unilateralizma in absolutizma; spodbujanje širše sinodalnosti ter dragoceno dobro občestva«.

V pojasnilu je poudarjeno, da »neredko pomanjkanje omejitev mandatov vodstva pri tistih, ki so poklicani k vodenju, spodbuja oblike prilaščanja karizme, personalizme, centralizacijo funkcij in prav tako izraze avtoreferencialnosti, ki zlahka povzročijo resne kršitve osebnega dostojanstva in svobode ter celo resnične zlorabe. Slabo vodenje neizogibno ustvarja konflikte in napetosti, ki ranijo občestvo in oslabijo misijonarski zagon.«

Po drugi strani pa so izkušnje pokazale, da »generacijska menjava v vodstvenih organih z rotacijo vodstvenih odgovornosti prinaša velike koristi za vitalnost združenja: je priložnost za ustvarjalno rast in spodbuda za formativno vlaganje; poživlja zvestobo karizmi; daje dih in učinkovitost razlagi znamenj časov; spodbuja nove in aktualne načine misijonarskega delovanja«.

Hkrati si dikasterij, ki se »zaveda ključne vloge ustanoviteljev«, pridržuje pravico, da jih izvzame iz omejitev, določenih za mandate, vendar le, »če meni, da je to primerno za razvoj in stabilnost združenja ali ustanove, in če takšno izvzetje ustreza jasni volji osrednjega upravnega organa«.

Jezuit p. Ulrich Rhode, dekan Fakultete za kanonsko pravo na Papeški univerzi Gregoriana in svetovalec dikasterija, v članku za L’Osservatore Romano poudarja, da poleg 109 ustanov, ki jih je dikasterij priznal ali ustanovil, dekret velja tudi za vse druge ustanove, ki so pod nadzorom dikasterija, vključno z Neokatehumensko potjo, Mednarodno organizacijo za služenje Sistemu župnijskih celic za evangelizacijo, Svetovno organizacijo Cursillos de Cristiandad in Mednarodno službo katoliške karizmatične prenove (CHARIS). P. Rhode zato zatrjuje: »Pričakovati je, da bodo morala mnoga združenja sklicati generalno zasedanje, da bi se odločila o spremembah statutov, ki jih je treba predložiti dikasteriju v potrebno odobritev. To je še posebej nujno za tista združenja, v katerih so bile omejitve, ki jih določa dekret, že presežene ali pa bodo presežene v obdobju sedanjega mandata.« Nazadnje še poudarja, da imajo škofijska in nacionalna združenja, čeprav niso dolžna spoštovati dekreta, priložnost, da ga upoštevajo v primeru prihodnje razširitve norm ali celo preprosto zaradi seznanjenosti.

Vir: Vatican News

Foto: Vatican News

Obj.: M. B.