Papež Frančišek: Vlagati v svetovni prehranski sistem, ki bo vzdržal krize

Papež Frančišek v sporočilu udeležencem konference FAO zapiše, da je temeljni dejavnik za izhod iz krize ekonomija po meri človeka, ki ni odvisna le od dobička, ampak je zasidrana v skupnem dobrem, naklonjena etiki in spoštljiva do okolja.

Vzpostaviti ekonomijo, ki je po meri človeka, ter zagotoviti prehranske sisteme, ki bodo odporni, vključujoči, trajnostni in sposobni zagotavljati zdravo prehrano, ki je dostopna vsem, zapiše papež v sporočilu udeležencem 42. konference FAO, ki poteka v Rimu od 14. do 18. junija. Izpostavi, da nam pandemija ponuja priložnost, da obrnemo dosedanjo smer in vlagamo v svetovni prehranski sistem, ki bo sposoben vzdržati prihodnje krize.

Odpraviti strukturne vzroke

Sedanji trenutek, še vedno zaznamovan z zdravstveno, ekonomsko in socialno krizo, ki jo je sprožil covid-19, dokazuje, da je delo, ki ga FAO opravlja pri iskanju ustreznih odgovorov na problem prehranske negotovosti in podhranjenosti, še posebej pomembno, pri čemer papež dodaja, da kljub rezultatom, doseženim v prejšnjih desetletjih, »mnogi naši bratje in sestre še vedno nimajo dostopa do potrebne hrane, ne količinsko ne kakovostno.«

Leta 2020 je bilo število oseb, ki so bile izpostavljene veliki prehranski negotovosti in so za preživetje potrebovale takojšnjo podporo, najvišje v zadnjih petih letih. Ta situacija bi se v prihodnosti lahko še poslabšala. »Konflikti, skrajni vremenski pojavi, ekonomske krize, vključno s sedanjo zdravstveno, predstavljajo vir hudega pomanjkanja in lakote za milijone oseb. Zatorej, da bi se spoprijeli s to naraščajočo ranljivostjo, je nujno sprejeti politike, ki so zmožne odpraviti strukturne vzroke, ki te ranljivosti povzročajo,« poudari Frančišek v sporočilu, ki ga je poslal poljskemu ministru za podnebje Michalu Kurtyki, predsedniku 42. konference FAO.

Ekonomija po meri človeka

Da bi na te potrebe odgovorili z rešitvami, je pomembno »zagotoviti, da bodo prehranski sistemi odporni, vključujoči, trajnostni in sposobni zagotavljati zdravo prehrano, ki je dostopna vsem«. S tega vidika je koristen »razvoj krožne ekonomije, ki zagotavlja vire za vse, tudi za prihodnje generacije, in spodbuja uporabo obnovljivih virov energije«. »Temeljni dejavnik za izhod iz krize, ki nas pesti, je ekonomija po meri človeka, ki ni odvisna le od dobička, ampak je zasidrana v skupnem dobrem, naklonjena etiki in spoštljiva do okolja.«

Trajnostno in raznoliko kmetijstvo

Po papeževih besedah nam obnova ekonomij po pandemiji ponuja »priložnost, da obrnemo dosedanjo smer in vlagamo v svetovni prehranski sistem, ki bo sposoben vzdržati prihodnje krize«. Del tega je spodbujanje »trajnostnega in raznolikega kmetijstva, ki upošteva dragoceno vlogo družinskega kmetovanja in podeželskih skupnosti«. Paradoksalno je namreč videti, da pomanjkanje hrane občutijo prav tisti, ki jo proizvajajo. »Tri četrtine revnih ljudi na svetu živi na podeželju in se preživlja predvsem s kmetijstvom. Pa vendar so ti naši bratje in sestre zaradi pomanjkanja dostopa do trgov, lastništva zemlje, finančnih sredstev, infrastrukture in tehnologije najbolj izpostavljeni prehranski negotovosti.«

Frančišek izrazi podporo prizadevanju mednarodne skupnosti, da bi vsaka država lahko vzpostavila potrebne mehanizme za doseganje lastne prehranske avtonomije, tako z novimi modeli razvoja in potrošnje kot z oblikami organiziranosti skupnosti, ki ohranjajo lokalne ekosisteme in biotsko raznovrstnost (prim. Laudato si’, 129,180). Dodaja, da bi lahko bilo v veliko pomoč »poseganje po inovacijskem potencialu za podporo malih proizvajalcev in pomoč pri izboljšanju njihovih zmogljivosti in odpornosti«.

Odgovornost posameznika zbuja kolektivno odgovornost

»Da bi v sedanjih okoliščinah lahko začeli okrevanje, je temeljni korak spodbujanje kulture skrbi, ki je pripravljena soočiti se z individualistično in agresivno težnjo po odmetavanju, ki je zelo prisotna v naših družbah. Medtem ko nekateri sejejo napetosti, spopade in laži, smo mi povabljeni, da s potrpežljivostjo in odločnostjo gradimo kulturo miru, usmerjeno v pobude, ki zajemajo vse vidike človeškega življenja in nam pomagajo zavrniti virus brezbrižnosti,« poudari. Sklene, da samo slediti programom ni dovolj, da bi spodbudili delovanje mednarodne skupnosti; potrebne so »oprijemljive geste, ki imajo za oporno točno skupno pripadnost človeški družini in spodbujanje bratstva. Dejanja, ki lajšajo oblikovanje družbe, ki spodbuja izobraževanje, dialog in enakost.«

»Odgovornost posameznika zbuja kolektivno odgovornost, ki spodbuja družino narodov, da sprejme konkretne in učinkovite obveznosti.« Pomembno je, da »ne mislimo le na svoje interese, na posebne interese. Vzemimo ta preizkus kot priložnost, da pripravimo jutrišnji dan za vse, ne da bi kogar koli izključili: za vse. Ker brez skupne vizije nihče ne bo imel prihodnosti« (Homilija, 19. april 2020).

Vir: Vatican News

Foto: Vatican News

Obj.: M. B.