Petek, 29. oktober: Je dovoljeno v soboto ozdravljati?

Jezus v današnjem evangeliju sprašuje farizeje ali je dovoljeno ozdravljati v soboto ali ne, pa mu niso odgovorili. Tedaj je prijel bolnika za roko in ga ozdravil. Farizeji so, postavljeni pred to resnico, molčali, potem pa so ga obrekovali… in iskali, kako bi ga ujeli v past. Jezus je takšne ljudi grajal, saj so bili tako navezani na postavo, da so pozabili na pravičnost ter so celo odrekali pomoč ostarelim staršem in to opravičevali s tem, da so vse dali templju v dar. Toda, kaj je pomembnejše, četrta zapoved ali tempelj?

Ta pot življenja, navezanega na postavo, jih je vodila proč od ljubezni in pravičnosti. Skrbeli so za postavo, zanemarjali pa pravičnost. Skrbeli so za postavo, zanemarjali pa ljubezen. Bili so zgled. Jezus pa je za takšne ljudi imel eno samo besedo: hinavci. To so ljudje zapiranja, ljudje, ki so bili tako navezani na postavo – na črko postave, ne na postavo, ker postava je ljubezen, torej na črko postave, da so vedno zapirali vrata upanja, ljubezni, odrešenja… To so ljudje, ki so znali samo zapirati.

Sobotni počitek, kakorkoli je že bil upravičen in dober, je lahko služil kot opravičilo za brezbrižnost do reveža. Če se v soboto ne dela, naj bo revež kjer koli, smo izpolnili božjo postavo in v miru lahko odidemo na svoje domove. Tako nas danes lahko nedeljska maša, zakonska skupina, dar za uboge ipd. opravičijo za vse neumnosti, ki jih počnemo v naših odnosih. Nekaj molitvic, maša, dar pa smo naredili vse.

Današnji evangelij gledam v luči Jezusove temeljne življenjske usmerjenosti. Prišel je med nas in razmišljal samo eno: kako ljudem prinesti polno življenje. Želel je videti človeka, mu pomagati, pomagati, da bo osebno rastel in da bo videl drugega. Zato ne razmišlja drugega kot, kako človeka prebuditi v življenje. Ko vidi lačne jih želi nahraniti, ko vidi bolne, jim želi prinesti zdravje, ko vidi ujete v pravila, zapovedi in prepovedi jih želi osvoboditi. Logično, bi rekli, a žal se v nekih okoliščinah tako zdrava logika, tako samoumevna dejanja ljubezni lahko obrnejo proti človeku. Tako je bil Jezus označen za upornika in sebičneža, za prevaranta itd. Nagrada za njegovo ljubezen je bila križ.

Jezus nas uči pot, ki je popolnoma nasprotna poti učiteljev postave. In ta pot, od ljubezni do pravičnosti, vodi k Bogu. Nasprotno pa tista druga pot navezanosti na postavo, na črko postave, vodi v zaprtost, v sebičnost.

Iz majhnih Jezusovih dejanj lahko razumemo pot ljubezni do polnega spoznanja in do razločevanja. Jezus nas prime za roko ter nas ozdravi. Jezus se približa. Bližina je zagotovilo, da hodimo po pravi poti. Bližina je namreč pot, ki jo je Bog izbral, da bi nas odrešil. Naj nam ta zgled Jezusove bližine, od ljubezni do modrosti postave, pomagajo, da nikoli ne zdrsnemo v hinavščino. Naj nas Gospod reši tega!

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: L. M.