Ko vernik izkusi rešitev, je ne zadrži zase

Papež Frančišek je pri splošni avdienci nadaljeval z razlago Apostolskih del in govoril o Pavlu, ki doživi brodolom ter tako pristane na Malti. Izpostavil je, da vernik, ki izkusi rešitev, te ne zadrži zase, ampak jo daje naprej. Spomnil je na mnoge brodolomce skozi zgodovino, ki izčrpani pristajajo na naših obalah.

Izhodišče papeževe kateheze je bil naslednji odlomek iz Apostolskih del:

»Potegnil je ladjo s seboj, da ni mogla več držati smeri, in predali smo se vetru, kamor nas je nosil. Tedaj je Pavel stopil mednje in jim rekel: ‘Možje, bodite pogumni! Zakaj nocoj je stopil k meni angel Boga, ki mu pripadam in služim, in mi je rekel: ›Ne boj se, Pavel! Pred cesarja moraš stopiti in glej, Bog ti poklanja življenje vseh, ki so s tabo na ladji!‹’.« (Apd 27,15.21-24)

Evangelij potuje po kopnem in morju

Papež Frančišek je pri katehezi povabil, naj beremo Apostolska dela, da bi videli, kako evangelij z močjo Svetega Duha prispe do vseh ljudi in postane univerzalen. Knjiga Apostolskih del v zaključnem delu pripoveduje, da evangelij nadaljuje svojo pot ne samo po kopnem, ampak tudi po morju, z ladjo, ki jetnika Pavla pelje iz Cezareje v Rim (glej Apd 27,1–28,16), v središče imperija, da bi se tako uresničile besede Vstalega: »In boste moje priče do skrajnih mej sveta« (Apd 1,8).

Nesreča se spremeni v priložnost

Plovba od vsega začetka naleti na nenaklonjene razmere. Potovanje postane nevarno. Pavel svetuje, naj plovbe ne nadaljujejo, a stotnik mu ne zaupa ter se zanese na krmarja in ladijskega lastnika. Plovba se nadaljuje in dvigne se tako močan veter, da posadka izgubi nadzor in ladjo začne odnašati.

Ko se zdi, da je smrt blizu in vse napolni obup, mednje stopi Pavel in tovarišem zagotovi: »Nocoj je stopil k meni angel Boga, ki mu pripadam in služim, in mi je rekel: ›Ne boj se, Pavel! Pred cesarja moraš stopiti in glej, Bog ti poklanja življenje vseh, ki so s tabo na ladji!‹« (Apd 27,23-24). Kot je dodal papež, »Pavel niti v preizkušnji ne omahuje biti varuh življenja drugih in spodbujevalec njihovega upanja. Luka nam tako pokaže, da načrt, ki Pavla vodi proti Rimu, reši ne le apostola, ampak tudi njegove tovariše na poti, in brodolom se iz nesrečne situacije spremeni v previdnostno priložnost za oznanjevanje evangelija.«

Gostoljubnost domačinov

Brodolomu sledi pristanek na otoku Malta, kjer jih domačini ljubeznivo sprejmejo. Dežuje in mrzlo je. Zakurijo kres, da bi se brodolomci pogreli in si opomogli. Tudi tukaj se Pavel kot pravi Kristusov učenec loti dela in na ogenj vrže nekaj dračja. A pri tem ga ugrizne kača, vendar mu ne škoduje. Ljudje, ki to vidijo, govorijo: »Ta mora biti hudodelec, saj se je rešil iz morja, zdaj pa ga je ugriznila kača.« Čakali so, da se bo zgrudil mrtev, a se mu ni nič zgodilo, in tako so ga namesto za hudodelca začeli imeti za boga. »V resnici pa je to prišlo od Vstalega, ki mu pomaga, v skladu z obljubo, ki jo je dal pred vhodom v nebo in namenil vernikom: ‘Z rokami bodo dvigali kače, in če bodo kaj strupenega izpili, jim ne bo škodovalo. Na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli’« (Mr 16,18). Frančišek je pripomnil, da zgodba pripoveduje, kako od takrat naprej na Malti ni več kač. »To je blagoslov tamkajšnjim ljudem zaradi njihove gostoljubnosti.«

Kdor doživi rešitev, je ne obdrži zase

Bivanje na Malti za Pavla dejansko postane lepa priložnost, da dá ‘meso’ besedi, ki jo oznanja in tako »uresniči službo sočutja pri ozdravljanju bolnikov«. Po papeževih besedah je to zakon evangelija: »Ko vernik izkusi rešitev, je ne zadrži zase, ampak jo dá v obtok. Dobrota se vedno želi podarjati. Vsaka pristna izkušnja resnice in lepote sama po sebi želi rasti v nas. Vsaka oseba, ki živi globoko osvoboditev, postaja bolj dojemljiva za potrebe drugih« (Apostolska spodbuda Evangelii gaudium, 9). »Preizkušen kristjan je zagotovo lahko bolj blizu trpečemu, saj pozna trpljenje, in ima odprto in občutljivo srce za solidarnost do drugih,« je poudaril sveti oče.

Pavel nas uči živeti preizkušnje tako, da se privijemo h Kristusu, da bi zorela »prepričanje, da more Bog delovati v vseh okoliščinah, tudi sredi navideznih neuspehov«, in »gotovost, da kdor se daruje Bogu iz ljubezni, bo zagotovo obrodil sadove« (ibid., 279). »Ljubezen je vedno rodovitna,« je izpostavil papež, »ljubezen do Boga je vedno rodovitna. Če se prepustiš Gospodu in prejmeš Gospodove darove, jih boš dajal drugim.«

Sklenil je s povabilom: »Prosimo Gospoda, naj nam pomaga živeti vsako preizkušnjo s podporo moči vere; da bi bili občutljivi za mnoge brodolomce v zgodovini, ki izčrpani pristajajo na naših obalah, da bi jih tudi mi znali sprejeti s tisto bratsko ljubeznijo, ki prihaja iz srečanja z Jezusom. To rešuje iz mraza brezbrižnosti in nečloveškosti.«

Vir: Radio Vatikan

Foto: Radio Vatikan

Uredila: Mojca Bertoncel