Božična devetdnevnica za otroke – ned. 19. 12. – Veter

Marija je redko zapustila Nazaret in ni bila navajena potovati. Še nikoli ji ni bilo treba prositi za prenočišče ali celo prenočevati ob poti. Podnevi je sonce prijazno svetilo in pot ni bila naporna, ponoči pa je Marija čutila domotožje in ji je postalo težko. Mislila je na svojo domačo hišo in dišeči jasmin pod oknom. Misel na to ji je bila domača, pot in drugačna pokrajina pa sta ji bili tuji.

Ko je nekega večera legla, pa je se ji je zazdelo, da je veter začel šumeti enako kot doma. Vedno se ji je zdelo, da veter poje. Kadar je zjutraj zavel skozi okna njene sobe, je že vedela, kakšen bo dan. Včasih je pihal z lahno, včasih pa je bolj odločno zavijal. Pogosto ji je prinašal tudi različne vonjave.

»Veter poje,« je rekla ta večer.

»Prosim?« je rekel Jožef. Videl je, da Marija že skoraj dremlje, zato je ni spraševal naprej.

Veter pa je Mariji pel o Nazaretu, o popkih, ki kalijo, o razkošnih cvetovih in brenčanju čebel. Tako nežno je prepeval pomladno pesem, da je ogrela Marijo, ki je vesela zaspala.

Zato se ne smemo čuditi, če se kdaj pred božičem še enkrat otopli, kot bi bila zima že mimo. Po stari pripovedki to naredi veter, ki Mariji prepeva svojo pomladno pesem, da se na tujem ne bi počutila same in zapuščene.

Po predlogi Georg Dreißing: Zvezdica v svetilki napisala Alenka Klemenc

Foto: Alistair MacRobert, Unsplash

Obj.: Luka M.