Božična devetdnevnica za otroke – tor. 21. 12. – Plašč

Jožef je z nežnostjo in ljubeznijo gledal Marijo, ki je pod srcem nosila Božjega otroka. Naredil je vse, da bi ji življenje čim bolj polepšal in olajšal. Toda bil je reven mož. Ni ji mogel kupiti stvari in to ga je žalostilo.

Zdaj ko sta bila na poti v Betlehem, sta oba izkušala, kaj pomeni biti reven. Ko sta bila lačna, nista mogla kupiti hrane in sta bila odvisna od ljudi, če so jima kaj podarili. Če so pred njima zapirali vrata, sta morala spati zunaj.

»Ona je Božja mati,« se je Jožef včasih potiho prepiral z Bogom. »Zakaj jo pustiš, da hodi naokrog kot beračica?«

Vsak dan je razmišljal, kaj bi lahko prodal, da bi Mariji kupil tisto, kar je potrebovala. Ni pa imel ničesar, kar bi sploh lahko prodal, razen svoje popotne palice, ki pa je nihče ni hotel kupiti.

Neke noči, ko sta spet spala na prostem, se je Jožefu sanjalo, da je k njemu prišel mož. Bil je bogat in ga prijateljsko gledal.

»Slišal sem, da hočeš prodati svojo popotno palico,« je rekel mož.

»Nihče je noče kupiti,« je odvrnil Jožef.

»Jaz bi jo kupil,« je rekel mož.

Jožef se je začuden sklonil nad palico. Takrat je opazil, da ni lesena, ampak je bilo na njej polno zlatih in srebrnih niti. V njegovih sanjah so niti začele tkati zvezde v modro blago, ki ga je mož dal Jožefu kot plačilo za palico.

Ko se je zbudil, je bila njegova palica tam kot vedno, Marija pa je v rokah začudena držala čudovit moder plašč z zvezdami.

»Kje si dobila ta plašč?« je vprašal Jožef.

»Ne vem,« je rekla. »Ko sem se zbudila, je ležal poleg mene. Mislim, da ga je nekdo izgubil ali pozabil.«

Jožef pa se je nasmehnil, ko se je spomnil svojih sanj. Zahvalil se je Bogu, da je poskrbel za Marijo. Zdaj bo lahko Marija kljub temu, da je Jožef reven, nosila lep zvezdnat plašč.

Po predlogi Georg Dreißing: Zvezdica v svetilki napisala Alenka Klemenc

Foto: Ruthie Martin, Unsplash

Obj.: Luka M.