Sreda, 9. februar: Kajti od znotraj, iz srca, prihajajo ljudem hudobne misli

Kakor apostoli se tudi jaz sprašujem: Kaj je namen teh besed, ki jih Jezus izgovori v današnjem evangeliju?

Naloga vseh zapovedi je, da pokažejo na mejno področje v življenju, na mejo, onkraj katere človek uničuje samega sebe in bližnjega, s tem pa iznakazi tudi svoj odnos z Bogom. Če greš onkraj, uničuješ sebe, uničuješ tudi odnos z Bogom in odnos z drugimi. V  ospredje Jezus postavi dejstvo, da vsi prestopki zrastejo iz skupne notranje korenine – hudobnih želja. Vsak greh nastane iz neke hudobne želje. V evangeliju to jasno pove Jezus Kristus: ‘Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori, prešuštva, pohlepi, hudobije, zvijača, razuzdanost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet. Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka’ (Mr 7,21-23).

Tako razumemo, da vse  zapovedi ne bi ničemur koristile, če se ne dotaknemo te ravni: človekovega srca. Če srce ni svobodno, vse ostalo ni dovolj. In to je ravno izziv: osvoboditi srce vseh teh hudobnih in slabih stvari. Božje zapovedi lahko postanejo samo lepa fasada v življenju. Pogosto se za farizejsko masko zadušljive pravilnosti skriva kaj slabega in nerešenega, zato moramo pustiti tem ‘zapovedim o želji’, da nam snamejo krinko, nam tako pokažejo naše uboštvo in nas usmerijo k svetemu ponižanju. Vsak naj se vpraša, katere hudobne želje ima pogosto. Je to zavist, pohlep, obrekovanje? Človek potrebuje to blagoslovljeno ponižanje, po katerem odkrije, da se sam ne more osvoboditi te želje, zaradi katere vpije k Bogu, naj ga reši.

Zaman je misliti, da lahko popravimo sami sebe brez daru Svetega Duha. Zaman je misliti, da lahko očistimo svoje srce z velikim naporom svoje lastne volje. Treba se je odpreti za odnos z Bogom, v resnici in svobodi. Samo tako lahko naš napor rodi sad, kajti Sveti Duh je tisti, ki nas vodi naprej. Naloga Svetega pisma ni slepiti človeka, da ga bo dobesedna pokorščina pripeljala do neke izumetničene rešitve, ki sploh ni dosegljiva. Naloga Božje Besede je pripeljati človeka do njegove resnice oziroma do njegovega uboštva, ki postane pristna in osebna odprtost za Božje usmiljenje, ki nas spreminja in obnavlja. Bog je edini, ki lahko prenovi naše srce, a mi mu ga moramo odpreti – to je edini pogoj. On lahko stori vse, a mi mu moramo odpreti srce.

Postavimo se pred nered svojega srca, da nehamo živeti egoistično in da postanemo ubogi v duhu, pristni pred Očetovo navzočnostjo, ter se pustimo odrešiti Sinu in vzgajati Svetemu Duhu. Sveti Duh je učitelj, ki nas vodi. Pustimo mu, da nam pomaga. Bodimo berači, prosimo za milost. Blagor tistim, ki poznajo svoje hudobne želje in s skesanim in ponižanim srcem ne stojijo pred Bogom in pred ljudmi kot pravični, ampak kot grešniki. To so tisti, ki znajo imeti sočutje in usmiljenje do drugih, saj ga doživljajo v sebi.

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.