Papež Frančišek: Judje in katoličani, skupaj izsušimo močvirje nepravičnosti

Svetovni judovski kongres je bil ustanovljen avgusta 1936 v Ženevi v Švici kot mednarodna zveza judovskih skupnosti in organizacij. Od drugega vatikanskega koncila dalje pa tudi sodeluje z vatikansko Komisijo za verske odnose z judovstvom, na kar je papež spomnil na začetku govora, ko je dejal, da današnje srečanje v Vatikanu »priča o vezeh prijateljstva in jih utrjuje«.

»Judje in katoličani imamo skupne neprecenljive duhovne zaklade. Izpovedujemo vero v Stvarnika nebes in zemlje, ki ni le ustvaril človeštva, ampak je vsako človeško bitje oblikoval po svoji podobi in podobnosti (prim. 1 Mz 1,26),« je dejal sveti oče. Prav tako »verujemo, da Vsemogočni ni ostal oddaljen od svojega stvarstva, ampak se je razodel«; ni govoril samo z nekaterimi posamezno, ampak »nas je nagovoril kot ljudstvo«. »Z vero in branjem Svetega pisma, ki ga posredujejo naše verske tradicije, lahko vstopimo v odnos z Njim in postanemo sodelavci njegove previdnostne volje.«

Skupno nam je upanje

Judje in katoličani imamo tudi podoben pogled na konec. Povezuje nas upanje, da na življenjski poti ne hodimo proti niču, ampak gremo k  Najvišjemu, ki skrbi za nas in ki nam je ob koncu dni obljubil večno kraljestvo miru, kjer se bo končalo vse, kar ogroža človeško življenje in skupno bivanje. »Naš svet je zaznamovan z nasiljem, zatiranjem in izkoriščanjem, a vse to nima zadnje besede,« je izpostavil Frančišek. »Zvesta obljuba Večnega nam govori o prihodnosti zveličanja, o novih nebesih in novi zemlji (prim. Iz 65,17-18; Raz 21,1), kjer bosta mir in veselje stalno prebivala, kjer bo smrt za vedno odstranjena, kjer bo On obrisal solze z vsakega obraza (prim. Iz 25,7-8), kjer ne bo več žalovanja in onemoglega vpitja (prim. Raz 21,4). Gospod bo uresničil to prihodnost, pravzaprav bo On sam ta naša prihodnost.«

A čeprav v judovstvu in krščanstvu obstajata različni predstavi o tem, kako se bo ta izpolnitev zgodila, pa nam je – po papeževih besedah – »tolažilna obljuba še vedno skupna«: »Hrani naše upanje, a nič manj naše prizadevanje, da bosta svet, ki ga naseljujemo, in zgodovina, v kateri živimo, odsevala navzočnost Njega, ki nas je poklical, da smo njegovi častilci in varuhi naših bratov in sester.«

Izsušimo močvirje nepravičnosti

V luči te verske dediščine, ki nam je skupna, je povabil, naj »skupaj gledamo na sedanjost kot izziv, ki nas povezuje, kot na poziv k skupnemu delovanju«. »Našima dvema verskima skupnostma je zaupana naloga, da si prizadevamo za bolj bratski svet, se borimo proti neenakostim in spodbujamo večjo pravičnost, tako da mir ne bi ostal obljuba za drugi svet, ampak se bo uresničil že na tem svetu.« Pot mirnega sobivanja se začne s pravičnostjo, ki je skupaj z resnico, ljubeznijo in svobodo, temeljni pogoj za trajen mir na svetu, pri čemer se je skliceval na okrožnico Janeza XXIII. Pacem in terris.

»Koliko ljudi, ustvarjenih po Božji podobi in podobnosti, je iznakaženih v svojem dostojanstvu zaradi nepravičnosti, ki razdvaja planet in je temeljni vzrok številnih konfliktov, močvirje, v katerem stagnirajo vojne in nasilje! On, ki je vse ustvaril v skladu z redom in harmonijo, nas vabi, da izsušimo to močvirje nepravičnosti, ki spodkopava bratsko sobivanje v svetu, tako kot uničevanje okolja ogroža zdravje zemlje.«

Brez molitve ne bo želenega uspeha

Papež je dodal, da so za »skupne in konkretne pobude, usmerjene v pravičnost«, potrebni »pogum, sodelovanje in ustvarjalnost«. Podpirajo naj jih vera, polaganje zaupanja v Najvišjega in pustiti se voditi Njemu, ne pa zgolj zemeljskim interesom, ki so vedno takojšnji in kratkoročni, posamezni in ne zajemajo celote. »Namesto tega nas vera prebuja za misel, da je vsak človek po podobi in podobnosti Najvišjega, poklican, da hodi proti njegovemu kraljestvu,« je dejal sveti oče. »Naše politične, kulturne in socialne pobude za izboljšanje sveta – kar vi imenujete Tiqqun Olam – ne bodo mogle imeti želenega uspeha brez molitve in brez bratske odprtosti za druga ustvarjena bitja v imenu enega Stvarnika, ki ljubi življenje in blagoslavlja delavce za mir.«

Vsaka vojna je vedno in povsod poraz za vse človeštvo

Ob koncu je papež Frančišek spregovoril še o vojni in pozval k skupnem prizadevanju za mir: »Danes je v številnih regijah sveta mir ogrožen. Skupaj spoznajmo, da je vojna, vsaka vojna, vedno in povsod poraz za vse človeštvo! Mislim na vojno v Ukrajini, svetoskrunsko vojno, ki na isti način ogroža tako jude kot kristjane in jim jemlje njihove bližnje, domove, imetje in celo samo življenje! Samo z resno pripravljenostjo, da bi se približali drug drugemu, in v bratskem dialogu je mogoče pripraviti teren za mir. Kot judje in kristjani poskušajmo storiti vse, kar je v človeških močeh, da bi ustavili vojno in odprli poti k miru.«

Vir: Vatican News

Foto: Vatican media

Obj.: HŠ