Prva adventna nedelja

Danes se začenja advent, bogoslužni čas, ki nas pripravlja na božič tako, da nas vabi naj dvignemo pogled in odpremo srce za sprejem Jezusa. V adventu ne živimo samo pričakovanje božiča, ampak smo tudi povabljeni, da prebudimo pričakovanje slavne Kristusove vrnitve – ko se bo vrnil ob koncu časov – ter se z doslednimi in pogumnimi odločitvami pripravljamo na končno srečanje z Njim. Spominjamo se božiča in pričakujemo slavno Kristusovo vrnitev in tudi naše osebno srečanje, torej dan, ko nas bo Gospod poklical.

V teh štirih tednih smo poklicani iziti iz sprijaznjenega in suženjsko vdanega načina življenja ter iziti tako, da gojimo upanje in gojimo sanje po novi prihodnosti. Evangelij današnje nedelje je ravno v tej smeri in nas opozarja, naj se ne pustimo potlačiti sebičnemu stilu življenja ali krčevitemu vsakodnevnemu ritmu.

Kako preživeti ta čas od danes do božiča. Biti čuječi in moliti. Notranji spanec se porodi iz tega, ko se neprenehoma vrtimo okoli samih sebe ter smo osredotočeni na zaprtost svojega življenja z njegovimi problemi, z njegovim veseljem in njegovo bolečino, torej vedno se vrtimo okoli samih sebe. To pa utrudi, to postane nadležno, to zapira pred upanjem. V tem je korenina toposti in lenobnosti, o katerih govori evangelij. Advent nas vabi k prizadevni čuječnosti tako, da pogledamo izven nas samih, razširimo razum in srce ter se odpremo za potrebe ljudi, bratov in za željo po novem svetu. To je želja tolikih ljudstev, ki jih muči lakota, krivičnost in vojna. To je želja revnih, slabotnih, zavrženih. Ta čas je priložnost, da odpremo svoje srce in si zastavimo konkretna vprašanja, kako in za koga živimo svoje življenje.

Druga drža, s katero bomo dobro preživeli čas pričakovanja Gospoda, je molitev. Gre za to, da se dvignemo ter molimo in s tem usmerimo svoje misli in svoje srce k Jezusu, ki prihaja. Vstane se, ko se pričakuje nekoga. Mi pričakujemo Jezusa in ga hočemo pričakati v molitvi, ki je tesno povezana s čuječnostjo. Moliti, pričakovati Jezusa, odpreti se drugim, biti budni in ne zaprti sami vase. Toda če razmišljamo o božiču v ozračju potrošništva, da gledam, kaj lahko kupim, da naredim to in to, da pripravim posvetno praznovanje, bo šel Jezus mimo in ne bomo ga našli. Mi pričakujemo Jezusa in ga hočemo pričakovati v molitvi, ki je tesno povezana z čuječnostjo.

Katero pa je obzorje našega molitvenega pričakovanja? V Svetem pismu ga predvsem nakazujejo glasovi prerokov. Danes je Izaijev, ki govori zaradi izgnanstva težko preizkušenemu ljudstvu, ki je v nevarnosti, da izgubi svojo identiteto. Tudi mi kristjani, ki smo prav tako Božje ljudstvo, tvegamo, da postanemo posvetni in izgubimo svojo identiteto, še več, da ‘poganiziramo’ krščanski stil življenja. Zaradi tega potrebujemo Besedo Boga, ki nam po preroku naznanja: Pravična mladika Jezus prihaja in mi ga pričakujemo.

Advent je čas, da pripravimo svoja srca za sprejem Zveličarja, edinega Pravičnega in edinega Sodnika, ki lahko vsakemu nameni tisto usodo, ki si jo zasluži. Mi, kristjani smo poklicani biti na svetu obrtniki miru, ki je postavljen na pravičnost.

Božje zveličanje, ki ga pričakujemo, ima prav tako okus po ljubezni. Ko se pripravljamo na božič, se ponovno podajamo na pot Božjega ljudstva, da bi sprejeli Sina, ki prihaja in nam hoče razodeti, da Bog ni samo Pravičnost, ampak je tudi in predvsem Ljubezen. Vsepovsod, predvsem pa tam, kjer vladajo nasilje, sovraštvo, krivica in preganjanje, so kristjani poklicani dati pričevanje o tem Bogu, ki je Ljubezen.

Jezus želi tudi sredi nezaslišanih razdejanj pokazati svojo moč, svojo neprimerljivo slavo in svojo moč ljubezni, ki se pred ničemer ne umakne, ne pred razmajanim nebom, ne pred gorečo zemljo, ne pred pobesnelim morjem. Bog je močnejši od vsega. To prepričanje daje verniku vedrino, pogum in moč, da vztraja v dobrem sredi največjih tegob. Tudi kadar se dvignejo sile zla, morajo kristjani odgovoriti na poziv z dvignjeno glavo, pripravljeni zoperstaviti se v tej bitki, v kateri bo Bog imel zadnjo besedo. In ta beseda bo beseda ljubezni in miru!

Devica Marija, ki nam prinaša Jezusa, žena pričakovanja in molitve, naj nam pomaga okrepiti upanje v obljube svojega Sina Jezusa, da bomo doživeli, kako tudi med stiskami zgodovine Bog ostaja vedno zvest ter se poslužuje človeških zmot, da bi pokazal svoje usmiljenje.

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Getty images

Obj.: HŠ