Sveti oče je med katehezo govoril o znamenjih, ki potrjujejo ali zavračajo, da je neka sprejeta odločitev dobra. Tako je nadaljeval razmišljanja o razločevanju, čemur so namenjene splošne avdience v zadnjih mesecih. Med znamenji dobre odločitve je izpostavil trajanje skozi čas, hvaležnost, svobodo in občutek, da smo v življenju na pravem mestu.
Splošna avdienca se je danes, 7. decembra, s Trga svetega Petra preselila v vatikansko dvorano Pavla VI. Papež Frančišek je zbrane vernike spodbudil k pozornemu sprejemanju odločitev ter jim ponudil nekaj kriterijev, po katerih lahko prepoznajo, ali je odločitev dobra ali ne. Med drugim je izpostavil mir, ki traja ter prinaša harmonijo, enotnost in gorečnost, pa tudi posledični red in uravnoteženost v življenju. Izpostavil je še svobodo, kajti posesivnost je sovražnik dobrega in ubija ljubezen.
Svetopisemski odlomek: Sir 1,12-13.18.23
Strah Gospodov bo poživil srce,
prinesel veselje, radost in dolgo življenje.
Tistemu, ki se boji Gospoda, bo nazadnje lepo,
na svoj smrtni dan bo blagoslovljen.
Krona modrosti je strah Gospodov,
ki daje, da cveti mir in krepko zdravje.
Potrpežljiv človek bo sicer moral zdržati do določenega trenutka,
toda na koncu mu bo vrnjeno njegovo veselje.
Kateheza o razločevanju: Potrditev dobre izbire
Dragi bratje in sestre, dober dan!
V procesu razločevanja je pomembno biti pozoren tudi na fazo, ki sledi takoj po sprejeti odločitvi. Moram sprejeti odločitev, opravim razločevanje, za ali proti, pogledam čustva, molim … Ta del se konča in sprejmem odločitev. Zatem pride naslednji del, pri katerem moramo biti pazljivi. Pomeni videti znamenja, ki jo potrjujejo ali pa jo zavračajo. V življenju so tudi odločitve, ki niso dobre, in obstajajo znamenja, ki jih zavračajo, medtem ko dobre odločitve potrjujejo.
Videli smo namreč, kako je čas temeljno merilo za prepoznavanje Božjega glasu sredi mnogih drugih glasov. Samo On je Gospod časa: to je znamenje, ki zagotavlja njegovo izvirnost, zaradi katere se razlikuje od posnemovalcev, ki neuspešno govorijo v njegovem imenu. Eno od znamenj, ki je značilno za dobrega duha, je, da prinaša mir, ki traja v času. Če se odločiš, sprejmeš odločitev, če ti to da mir, ki traja v času, je to dobro znamenje, da je pot bila dobra. Mir, ki prinaša harmonijo, enotnost, vnemo in gorečnost. Iz procesa prideš ven boljši, kot si vanj vstopil.
Na primer, če se odločim, da bom molitvi namenil pol ure več, in potem opazim, da ostale trenutke dneva živim bolje, da sem bolj miren, manj zaskrbljen, da svoje delo opravljam z večjo skrbnostjo in veseljem, da so tudi odnosi z nekaterimi težavnimi osebami postanejo lažje … Vse to so pomembna znamenja, ki potrjujejo, da je sprejeta odločitev bila dobra. Duhovno življenje je krožno: dobra izbira koristi vsem področjem našega življenju, ker pomeni udeležbo v Božji ustvarjalnosti.
Prepoznamo lahko nekatere pomembne vidike, ki pomagajo brati čas po odločitvi kot možno potrditev, da je dobra. Čas, ki sledi, potrjuje, da je odločitev dobra. Z njimi smo se do neke mere že srečali v teh katehezah, zdaj pa bodo dobili še njihovo dodatno uporabnost.
Prvi vidik je, če odločitev razumemo kot možno znamenje odziva na ljubezen in velikodušnost, ki ju Gospod ima do mene. Ne nastane iz strahu, čustvenega izsiljevanja ali prisile, ampak nastane iz hvaležnosti za prejeto dobro, ki usmerja srce, da svobodno živi odnos z Gospodom.
Drugi pomemben element je zavedanje, da smo na svojem mesto v življenju in da smo del večjega načrta, h kateremu želimo dati svoj prispevek. Na Trgu svetega Petra obstajata dve točki – gorišči elipse –, s katerih se Berninijevi stebri vidijo popolnoma poravnani. Na podoben način lahko človek spozna, da je našel, kar je iskal, ko njegov dan postane bolj urejen, ko opazi vedno večjo povezanost med svojimi različnimi interesi, vzpostavi ustrezno hierarhijo pomembnosti in mu uspe vse to živeti z lahkoto ter se z obnovljeno energijo in močjo duha spoprijema s težavami, ki se pojavljajo. To so znamenja, da je bila sprejeta dobra odločitev.
Naslednje dobro znamenje potrditve je, da ostanemo svobodni glede tega, kar smo se odločili, da smo pripravljeni o tem dvomiti in se temu celo odreči pred možnimi ovržbami, ko v njih poskušamo najti morebitni Gospodov nauk. Ne zato, ker bi nam Gospod želel odvzeti, kar nam je ljubo, ampak zato, da bi to živeli svobodno, brez navezanosti. Samo Bog ve, kaj je za nas resnično dobro. Posesivnost je sovražnik dobrega in ubija naklonjenost. Na to bodite pozorni: posesivnost je sovražnik dobrega, ubija ljubezen. Številni primeri nasilja v družinskem okolju, o katerih žal pogosto slišimo, skoraj vedno izvirajo iz zahteve po posedovanju naklonjenosti drugega, iz iskanja popolne varnosti, ki ubija svobodo in duši življenje ter ga spreminja v pekel.
Ljubimo lahko le v svobodi, zato nas je Gospod ustvaril svobodne, svobodne tudi v tem, da mu rečemo ne. Ponuditi mu to, kar nam je najdražje, je v našem interesu, saj nam omogoča, da to živimo na najboljši možni način in v svobodi, kot dar, ki nam ga je dal, kot znamenje njegove zastonjske dobrote, vedoč, da je naše življenje in celotna zgodovina v njegovih dobrohotnih rokah. To je tisto, kar Sveto pismo imenuje strah Božji, to je spoštovanje Boga, ki je nujen pogoj za sprejetje daru modrosti (prim. Sir 1,1-18). To je strah, ki prežene vse druge strahove, saj je usmerjen k Njemu, ki je Gospod vseh stvari. Pred njim nas nič ne more vznemiriti. To je osupljiva izkušnja svetega Pavla: »Znam biti reven in znam biti v obilju. Na vse mogoče sem se navadil: biti sit in biti lačen, biti v obilju in biti v pomanjkanju. Vse zmorem v njem, ki mi daje moč« (Flp 4,12-13). To je svoboden človek: blagoslovljen naj je Gospod, ko pridejo dobre stvari, blagoslovljen je naj, ko pridejo manj dobre stvari.
To spoznanje je temeljnega pomena za dobro odločitev in nas pomirja glede tega, česar ne moremo nadzorovati ali predvideti: zdravje, prihodnost, bližnje, naše načrte. Pomembno je, da je naše zaupanje položeno v Gospoda vesolja, ki nas neizmerno ljubi in ve, da lahko z njim gradimo nekaj čudovitega, nekaj večnega. Življenja svetnikov nam to kažejo na najlepši način. Hodimo naprej in vedno poskušajmo sprejemati odločitve na ta način, v molitvi, ter začutimo, kaj se zgodi v našem srcu. In počasi pojdimo dalje. Pogumno.
