Dragi bratje in sestre!

“Napočil nam je sveti dan.” Dan velikega upanja: danes se je rodil Odrešenik človeštva! Otrokovo rojstvo samoumevno prinaša luč upanja tistim, ki trepetaje čakajo nanj. Ko se je rodil Jezus v betlehemski votlini, je “velika luč” zasijala na zemlji; veliko upanje je vstopilo v srce tistih, ki so ga pričakovali: “lux magna” poje bogoslužje na ta božični dan. Gotovo ni bila velika na način tega sveta, ker so jo sprva videli samo Marija, Jožef in nekaj pastirjev, potem še modri, stari Simeon, prerokinja Ana: pač tisti, ki jih je Bog vnaprej izbral. In vendar se je v skritosti in tihoti te svete noči prižgala za vsakega človeka sijajna luč, ki ne pozna zatona. Na svet je prišlo veliko upanje, ki prinaša srečo: “Beseda je meso postala in videli smo njeno slavo” (Jn 1,14).

“Bog je luč,” pravi sv. Janez, “in v njem ni teme” (1 Jn 11,5). V Prvi Mojzesovi knjigi beremo, da je bila spočetka “zemlja pusta in prazna in tema je pokrivala brezno.” “Bog je rekel: Bodi svetloba!” In bila je svetloba” (1 Mz 1,2-3). Božja stvariteljska beseda je Luč, izvir življenja. Vse je nastalo po Logosu, po besedi in brez njega ni nastalo nič od tega, kar obstaja (prim. Jn 1,3). To je razlog, zakaj so vse ustvarjenine v svojem temelju dobre in nosijo v sebi odtis Boga, iskro njegove svetlobe In vendar, ko se je Jezus rodil iz Device Marije, je sama Luč prišla na svet: “Bog od Boga, Luč od Luči,” izpovedujemo v veri. V Jezusu si je Bog privzel to, kar ni bil, in ostal to, kar je bil: “Vsemogočnost je vstopila v otroško telo in ni sestopila s krmila vesoljstva”, pravi sv. Avguštin. (prim. Avguštin, Govor 184, 1 o Božiču). On, ki je stvarnik človeka, je postal človek, da bi na svet prinesel mir. Zato na božično noč pojejo zbori angelov: “Slava Bogu na višavah / in mir na zemlji ljudem, ki so mu po volji” (Lk 2,14).

“Danes je na zemljo prišla sijajna luč.” Kristusova luč je nosilka miru. Pri polnočni maši se je evharistično bogoslužje začelo prav s tem spevom: “Danes nam je iz nebes prišel pravi mir” (vstopni spev). Še več, samo “velika” luč, ki je zasijala v Kristusu, lahko dá ljudem “pravi” mir: zato je vsak rod poklican, da jo sprejme, da sprejme Boga, ki je v Betlehemu postal eden od nas.

To je Božič! Zgodovinski dogodek in skrivnost ljubezni, ki že več kot dva tisoč let kliče ljudi vseh časov in vseh krajev. To je sveti dan, ko zasije Kristusova “velika luč”, nosilka miru. Seveda, če jo hočemo prepoznati, če jo hočemo sprejeti, potrebujemo vero, potrebujemo ponižnost. Marijino ponižnost, ki je verovala Gospodovi besedi in kot prva počastila, sklonjena nad jasli, sad svojega telesa; Jožefovo ponižnost, ponižnost tega pravičnega moža, ki je imel pogum vere in je raje ubogal Boga, kot da bi čuval svoj lastni ugled. Ponižnost pastirjev, ubogih brezimnih pastirjev, ki so sprejeli oznanilo nebeškega glasnika in v naglici dospeli do votline, kjer so našli pravkar rojenega otroka in so ga, polni začudenja, počastili in slavili Boga (prim. Lk 2,15-20). Mali, ubogi v duhu: to so protagonisti Božiča včeraj in danes; protagonisti vseh trenutkov božje zgodovine, neutrudni graditelji njegovega kraljestva pravičnosti, ljubezni in miru.

V tihoti betlehemske noči se je Jezus rodil in so ga sprejele skrbne roke. In zdaj, na ta naš Božič, ko še vedno odmeva veselo oznanilo njegovega odrešilnega rojstva, kdo je pripravljen, da mu odpre vrata srca? Ljudje našega časa, tudi k nam prihaja Kristus in nam prinaša luč, tudi nam prihaja podarit mir! A kdo čuje v noči dvoma in negotovosti z budnim srcem v molitvi? Kdo pričakuje zarjo novega dne in ohranja prižgan plamenček vere? Kdo ima čas za poslušanje njegove besede in se pusti zaobjeti njegovi presenetljivi ljubezni? Da! Vsem je namenjeno njegovo sporočilo miru; vsem prihaja ponudit samega sebe kot zanesljivo upanje odrešenja.

Luč Kristusa, ki prihaja razsvetlit vsako človeško bitje, naj končno zasveti in naj bo tolažba vsem, ki so v temi bede, krivice, vojne; vsem, ki jim še vedno odrekajo upravičeno hrepenenje po bolj gotovem preživetju, zdravju, izobrazbi, stalni zaposlitvi, polnejši soudeležbi pri civilni in politični odgovornosti, zunaj slehernih pritiskov in na varnem pred okoliščinami, ki žalijo človeško dostojanstvo. Žrtve krvavih oboroženih sporov, terorizma in vsakega nasilja, ki preti in prinaša nepopisno trpljenje celim narodom, še posebej ranljive skupine prebivalstva. To so: otroci, ženske, ostareli. Medtem pa etnične, verske in politične napetosti, nestabilnost, rivalstvo, nasprotovanja, krivice in diskriminacija, ki trgajo notranje tkivo mnogih dežel, grenijo mednarodne odnose. In na svetu vedno bolj narašča število beguncev in razseljenih tudi zaradi pogostih naravnih katastrof, ki so često posledica skrb zbujajočih okoljskih nesreč.

“Pridite vsi počastit Gospoda.” Z Marijo, Jožefom in pastirji, z modrimi in nepreštevno množico ponižnih častilcev novorojenega Deteta, ki so vzdolž stoletij sprejeli skrivnost Božiča, tudi mi, bratje in sestre z vseh celin, pustimo, da se luč tega dne razširi vsepovsod: naj vstopi v naša srca, razsvetli in ogreje naj naše domove, naj prinese jasnine in upanja v naša mesta, naj da svetu mir. To je moje voščilo vam, ki me poslušate. Voščilo, ki postaja ponižna in zaupna molitev Detetu Jezusu, naj njegova luč prežene vsako temo iz vašega življenja in vas napolni z ljubeznijo in mirom. Gospod, ki je dal v Kristusu zasijati svoje obličje usmiljenja, naj vam poplača s svojo srečo in vas naredi za glasnike svoje dobrote! Blagoslovljen Božič vsem vam!

Pripravil: Peter Stele po poslanici Benedikta XVI

Foto: xtrekx/Getty images

Obj.: HŠ