Kako svečnico praznujemo zakonci?

Svečnica je poseben dan. Na ta praznik se spominjamo, kako sta Jožef in Marija darovala dete Jezusa v templju, kakor je določala Mojzesova postava: vsak prvorojenec je posvečen Gospodu in je torej Gospodov. V odkupitev za prvorojenca je lahko par daroval določeno žival v žgalno daritev. Ker sta bila Jožef in Marija bolj revna, sta darovala dva goloba.

Sv. papež Janez Pavel II. je ta dan razglasil za dan posvečenega življenja. To je dan, ko se vsi Bogu posvečeni redovniki in redovnice spominjajo svojih zaobljub, s katerimi so se popolnoma predali Bogu in se odpovedali poročenemu življenju ter družini. Na svečnico se zberejo skupaj pri bogoslužju in se Bogu zahvalijo za ta poklic in za milost, da ga lahko živijo.

Ta praznik daje misliti tudi vsem zakoncem. Ali imava midva tak dan, ko se Bogu zahvaliva, da naju je poklical v zakonsko življenje, v naju prebudil hrepenenje po ljubezni in usmerjal najine življenjske poti tako, da naju je pripeljal skupaj? Se spominjava najinih obljub, ki sva si jih izrekla pred Bogom na poročni dan? Podobno sva tudi midva tisti dan svoje življenje posvetila Bogu, saj ne iščeva v prvi vrsti svoje koristi, ampak v zakonu drug drugemu služiva kakor Njemu. Tudi to lahko razumemo in živimo samo v veri.

Na svečnico imamo torej tudi zakonci vse razloge za to, da praznujemo in obnovimo svoje darovanje Bogu. Zahvaliva se za nešteto priložnosti, skozi katera rasteva v zakonu, ki je za naju prava vaja in pot svetosti. Kakor najini sveči gorita, da širita svetlobo in toploto v okolico, tako naj najino življenje v zakonu pričuje za Resnico in Ljubezen ter preganja vsako temo in hlad.

Na koledarju še poiščiva, na kateri dan pride najina obletnico poroke. Pogovoriva se, kako bi jo praznovala in kako bi se Bogu zahvalila, da nama pomaga živeti najine obljube.