Svet bo boljši, če bo med moškimi in ženskami obstajala enakost v različnosti

Objavljamo predgovor papeža Frančiška h knjigi z naslovom »Večja vodstvena vloga žensk za boljši svet: skrb kot gibalo za naš skupni dom« avtorice Anne Marie Tarantola. Gre za rezultat raziskave, katere pobudnika sta bila Fundacija Centesimus Annus Pro Pontifice in Strateška zveza katoliških raziskovalnih univerz (Strategic Alliance of Catholic Research Universities).

Ta knjiga govori o ženskah, njihovih talentih, o njihovih sposobnostih in kompetencah ter o neenakostih, nasilju in predsodkih, ki še vedno zaznamujejo ženski svet. Vprašanja, povezana s svetom žensk, so mi še posebej pri srcu. V številnih govorih sem spominjal na njih in poudarjal, koliko je potrebno še storiti za polno ovrednotenje žensk. Med drugim sem dejal, da »moški in ženska nista enaka, in eden ni višji od drugega. Vendar pa moški ne prinaša harmonije, ampak jo ona. Ona prinaša tisto harmonijo, ki nas uči ljubkovati, ljubiti z nežnostjo in ki iz sveta naredi nekaj lepega« (Homilija v Domu svete Marte, 9. februar 2017). Tako zelo potrebujemo harmonijo, da bi se borili proti krivicam, slepemu pohlepu, ki škoduje ljudem in okolju ter proti nepravični in nesprejemljivi vojni.

V tej knjigi so zbrani rezultati skupne raziskave, katere pobudnici sta bili Fundacija Centesimus Annus pro Pontifice in Strateška zveza katoliških raziskovalnih univerz. V njej je sodelovalo 15 akademikov z različnih področij na desetih univerzah v osmih državah. Všeč mi je, da je tema obravnavana z multidisciplinarnega vidika, različni pristopi in analize pa omogočajo širok pogled na težave in iskanje boljših rešitev. Raziskava izpostavlja težave, s katerimi se ženske še vedno soočajo pri doseganju najvišjih položajev v svetu dela, ter hkrati prednosti, povezane z njihovo večjo prisotnostjo in polnim ovrednotenjem na področju ekonomije, politike in same družbe.

Tudi Cerkev ima lahko koristi z ovrednotenjem žensk: kot sem dejal v svojem govoru ob zaključku zasedanja škofovske sinode za področje Panamazonije oktobra 2019: »Ne zavedamo se, kaj pomeni ženska v Cerkvi, in se omejujemo le na funkcionalni del […]. Vendar pa vloga ženske v Cerkvi daleč presega funkcionalnost. In na tem moramo še naprej delati. Daleč presega«. Boljšega, pravičnejšega, bolj vključujočega in povsem trajnostnega sveta ni mogoče udejanjiti brez prispevka žensk. Zato si moramo vsi skupaj prizadevati za odpiranje enakih možnosti za moške in ženske, v vsakem kontekstu, se zavzemati za stabilno in trajno stanje enakosti v različnosti, saj je pot uveljavitve žensk nedavna, težavna in žal ne dokončna. Zlahka se lahko vrnemo nazaj.

Ženske razmišljajo drugače kot moški, bolj so pozorne na varovanje okolja, njihov pogled ni obrnjen v preteklost, ampak v prihodnost. Ženske vedo, da rojevajo v bolečinah, da bi dosegle veliko veselje: podariti življenje in odpreti prostrana, nova obzorja. Zato ženske želijo mir, vedno. Ženske znajo izraziti moč in nežnost hkrati, so dobre, sposobne, usposobljene, znajo navdihovati nove generacije (ne le otroke). Prav je, da lahko te sposobnosti izražajo na vseh področjih, ne le na družinskem, in da so za enako vlogo, obveznost in odgovornost enako plačane kot moški. Razlike, ki še vedno obstajajo, so velika krivica.

Te razlike so skupaj s predsodki do žensk vzrok za nasilje nad ženskami. Ta pojav sem obsodil ob številnih priložnostih; 22. septembra 2021 sem dejal, da je nasilje nad ženskami odprta rana, ki je posledica kulture patriarhalnega in mačističnega zatiranja. Poiskati moramo zdravilo za ozdravitev te rane, žensk ne smemo pustiti samih. Tukaj predstavljena raziskava in zaključki skušajo ozdraviti rano neenakosti ter s tem nasilja.

Menim, da bi ženske, če bi lahko uživale polno enakost možnosti, mogle bistveno prispevati k potrebnim spremembam v smeri sveta miru, vključevanja, solidarnosti in celostne trajnosti. Kot sem dejal ob mednarodnem dnevu žensk 8. marca 2019, ženske delajo svet lepši, ga varujejo in ohranjajo živega. Prinašajo milost prenove, objem vključevanja in pogum, da se podarjajo. Mir torej izhaja iz žensk, se porodi in ponovno vname z nežnostjo mater. Tako sanje o miru postanejo resničnost, ko gledamo ženske.

Menim, da je potrebno, kakor je pokazala raziskava, enakost doseči v različnosti. Ne enakost, ker bi ženske prevzele moško obnašanje, temveč zato, ker so vrata igrišča odprta za vse igralce, ne glede na razliko v spolu (in tudi barvi kože, veri, kulturi …). Ekonomisti temu pravijo učinkovita različnost. Lepo je misliti na svet, v katerem vsi ljudje živijo v harmoniji in so jim priznani njihovi talenti ter lahko vsi prispevajo k ustvarjanju boljšega sveta. Sposobnost za skrb, na primer, je nedvomno ženska lastnost, ki se mora izražati ne le v okviru družine, temveč v enaki meri in z odličnimi rezultati tudi v politiki, ekonomiji, na akademskem področju ter na delovnem mestu.

Sposobnost za skrb moramo izražati vsi, tako moški kot ženske. Moški lahko to zmožnost gojijo tudi pri starševstvu: kako lepa je družina, v kateri oba starša, mama in oče skupaj, skrbita za svoje otroke, jim pomagata zdravo rasti in jih vzgajata k spoštovanju ljudi in stvari, k prijaznosti, usmiljenju in varovanju stvarstva.

Všeč mi je tudi poudarek glede pomena izobraževanja. Izobraževanje je glavni način, kako ženskam po eni strani zagotoviti usposobljenost in potrebno znanje za soočanje z novimi izzivi v svetu dela, po drugi strani pa omogočiti spremembo patriarhalne kulture, ki je še vedno prevladujoča. Žal še danes približno 130 milijonov deklet na svetu ne hodi v šolo. Brez izobraževanja ni svobode, pravičnosti, celostnega razvoja, demokracije in miru.

Vir: Vatican News

Foto: Vatican Media

Obj.: HŠ