Papež med opoldansko molitvijo: Sejemo tako kot Jezus Božjo Besedo?

Ta prilika o setvi je zelo lepa podoba, ki jo Jezus uporablja, da bi opisal dar svoje Besede. Predstavljajmo si seme. Majhno je, skoraj se ne vidi, a iz njega zrastejo rastline, ki prinašajo sadove. Božja Beseda je takšna. Pomislimo na evangelij, majhno preprosto knjigo na dosegu vseh, ki ustvarja novo življenje v tistem, ki ga sprejme. Če je torej Beseda seme, smo mi teren in jo lahko sprejmemo ali pa tudi ne. Toda Jezus, ki je »dober sejalec«, se nikoli ne utrudi z velikodušnostjo sejati jo. Pozna naš teren. Ve, da lahko kamni naše nestalnosti in trnje naših pregreh (prim. vv. 21-22) zadušijo Besedo, a vendar upa, vedno upa, da bomo lahko obrodili obilen sad (prim. v.8).

Tako to počne Gospod in tako smo poklicani tudi mi početi to, torej sejati, ne da bi se utrudili. Toda kako, početi to, neprestano sejati, ne da bi se utrudili? Prikažimo kakšen zgled.

Najprej pomislimo na starše. Oni sejejo otrokom dobro in vero. Poklicani so, naj ne odnehajo, čeprav se včasih zdi, da jih ne razumejo in ne cenijo njihovih podukov ali pa ker miselnost sveta vesla v nasprotno smer. To, kar velja je, da dobro seme ostane in bo ob primernem času pognalo korenine. Če pa popustijo nezaupanju in se odpovejo sejanju, prepustijo otroke valovom mode in pametnim telefonom. Če torej ne bodo njim posvetili svojega časa, če jih ne bodo vzgajali, se bo rodoviten teren napolnil z plevelom. Starši, ne utrudite se sejati v otroke.

Sedaj poglejmo pri mladih. Tudi oni lahko sejejo evangelij v brazde vsakdanjosti. Na primer z molitvijo. Gre za majhno seme, ki se ne vidi, a s katerim se izroči Jezusu vse tisto, kar se živi. On bo zatem storil, da bo zorelo. Mislim pa tudi na čas posvečen drugim, tistemu, ki je tega najbolj potreben. Lahko se zdi izgubljen, a je sveti čas, medtem ko nas navidezna zadovoljstva potrošništva in uživanja pustijo praznih rok. Mislim na študij, ki je res utrujajoč in ne poteši takoj, kot ko se seje, a je bistven za izgradnjo boljše prihodnosti za vse.

Videli smo starše, videli smo mlade, sedaj pa poglejmo sejalce evangelija. Številni dobri duhovniki, posvečene osebe, laiki, zadolženi za oznanilo Božje Besede, ki pridigajo in živijo Božjo Besedo, pogosto ne vidijo neposrednega uspeha. Nikoli ne pozabimo, da ko oznanjamo Besedo, četudi se zdi, da se ni nič zgodilo, je v resnici Sveti Duh, ki deluje in Božje kraljestvo raste po in onkraj naših prizadevanj. Zato z veseljem naprej, dragi bratje in sestre! Spomnimo se oseb, ki so v naše življenje vstavili seme Božje Besede. Vsakdo naj pomisli, kako se je začela moja vera. Morda je potem, ko smo srečali njihov zgled, klilo leta in leta, a se je to zgodilo ravno po njihovi zaslugi.

V luči vsega tega se vprašajmo: sejem dobro? Poskrbim samo za zbiranje zase, ali pa tudi za sejanje drugim? Vržem kakšno seme evangelija v vsakdanje življenje: v študij, delo, prosti čas? Zgubim pogum, ali pa kot Jezus nadaljujem s setvijo, četudi ne vidim neposrednih rezultatov?

Marija, ki jo danes častimo kot blaženo Devico s Karmelske gore, naj nam pomaga biti velikodušni in veseli sejalci blagovesti.

Vir: Vatican News

Foto: Vatican media

Obj.: MG