Magnificat – česa naš uči čudovita hvalnica Naše Gospe?

Objavljeno: 19. 07. 2023

<strong>Magnificat</strong> – česa naš uči <strong>čudovita hvalnica</strong> <em>Naše Gospe?</em>

Magnificat, vzet iz Lukovega evangelija (1,46-55), je hvalnica Blažene Device Marije Gospodu. Najdemo ga tudi v brevirju, posebni zbirki beril, pisem, psalmov in pesmi, ki sestavljajo tako imenovano molitev Cerkve (duhovniki in redovniki so jo dolžni moliti vsakodnevno) in tam je magnifikat znan kot Marijina pesem.

Magnificat so uglasbili mnogi skladatelji, med njimi Palestrina, Bach in Mozart, lahko ga recitiramo ali pa pojemo. Naslov te himne izhaja iz prve vrstice njenega latinskega besedila (Magnificat anima mea Dominum), prevedenega v prvi vrstici spodaj. Tu Marija s svojo značilno ponižnostjo oznanja Gospodovo veličino.

Magnificat

Moja duša poveličuje Gospoda,
moje srce se raduje v Bogu, mojem Zveličarju.
Ozrl se je na nizkost svoje dekle,
glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.
Velike reči mi je storil Vsemogočni,
njegovo ime je sveto.
Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje
vsem, ki mu zvesto služijo.
Dvignil je svojo močno roko,
razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.
Mogočne je vrgel s prestola
in povišal je nizke.
Lačne je napolnil z dobrotami
in bogate je odpustil prazne.
Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo,
kakor je obljubil našim očetom.
Spomnil se je svoje dobrote
do Abrahama in vseh njegovih potomcev.

Ob Magnificatu premišljujte o drugi skrivnosti veselega dela rožnega venca

Magnificat je odličen vir za premišljevanje o romanju, drugi skrivnosti veselega dela rožnega venca. Ko angel Gabrijel pove Mariji, da bo postala Božja Mati, ji pove tudi o nosečnosti njene sestrične Elizabete z Janezom Krstnikom.

Potem ko je Marija dala dobro znano privolitev, da bo postala božja Mati: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgodi se mi po tvoji besedi!« (Lk 1,38), se je »v naglici odpravila« (Lk 1,39), da bi pomagala Elizabeti, ki je bila radostna, da jo je zagledala. Marija je nato svoje veselje izrazila prek Magnificata.

Občudujemo lahko Marijino predanost (pa tudi vzdržljivost!), ko se je podala na gotovo naporno pot iz Nazareta, kjer je živela, v 70 milj (112 km) oddaljeno mesto Judejo, kjer je živela njena sestrična.

(Ne pozabimo, da je bil to čas, ko se ni mogla preprosto vkrcati v avto ali na avtobus in se odpeljati tja.)

Jasno je, da je Marija v svoji naglici, da bi pomagala svoji sestrični, osredotočena na služenje drugim. Na ta način slavi Gospoda, saj odseva (in ‘poveličuje’) njegovo dobroto in ljubezen. In seveda mu bo s tem, ko bo postala Božja Mati, pomagala, da nas s svojim trpljenjem odreši za naše zveličanje.

Marija nas s svojo molitvijo uči ponižnosti

Nadškof Fulton J. Sheen je o naši Blaženi Materi nekoč dejal, da je »povečevalno steklo, ki povečuje našo ljubezen do njenega Sina.«

Upoštevajmo, da Marijin radostni vzklik, da jo bodo »odslej blagrovali vsi rodovi«, nikakor ne zmanjšuje njene ponižnosti. Če se zdi, da se tu hvali, je to v podobnem duhu, kot to stori sveti Pavel pozneje v Svetem pismu, ko pravi: »Kdor se ponaša, naj se ponaša v Gospodu« (2 Kor 10,17), to je v Božjem delu, ki se izvršuje po nas.

V tem pogledu je Magnifcat več kot le molitev hvale. Opominja nas tudi na pomembno povezavo med ponižnostjo in svetostjo. Kakor se je Bog »ozrl na nizkost svoje služabnice« in je za Marijo »storil velike reči« ter jo naredil za Mater svojega Sina, tako je »(s svojo močno roko) mogočne vrgel s prestolov in povišal nizke.«

(Ne pozabimo niti na ponižnost naše Blažene Matere, ko v tej molitvi govori o sebi, tako kot takrat, ko Gabrielu, o čemer smo govorili prej, privoli, da je Gospodova služabnica, njegova dekla!)

Kot je pozneje poudaril njen Božanski Sin: »Kdor se bo poviševal, bo ponižan, in kdor se bo poniževal, bo povišan.« (Mt 23,12 in s podobnimi besedami tudi v Lukovem evangeliju 18,14 in 14,11)

Jezus tu ni povedal ničesar novega! Podobne misli beremo v Stari zavezi, v Psalmih in v tem primeru iz Sirahove knjige:

»Čim večji si, tem bolj bodi ponižen, potem boš našel milost pri Gospodu.« (Sir 3,18)

Kaj pa tvoja duša – poveličuje Gospoda?

Vrstica o tem, kako Bog »lasne napolni z dobrotami«, odmeva tudi pozneje v evangelijih, ko Gospod pravi: »Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo.« (Mt 5,6) To nam služi kot dober opomin, da ‘ostanemo lačni’ Božje milosti v molitvi in branju Njegove besede v pismih.

Kaj pa tisti del, da je bogate odpustil prazne? Ta vrstica se nanaša na tiste, ki živijo za bogastvo in oblast ter mislijo, da imajo vse do potankosti izdelano. Ti ljudje dejansko želijo biti bogovi in ne Božji. Kako lahko naš Gospod napolni tiste, ki so že tako ali tako polni – samih sebe?

Kaj pa ti? Ali tvoja duša slavi Gospoda? Nikoli ne bomo mogli doseči Marijine ravni svetosti kot Božje Matere. Ne glede na to, pa smo vsi poklicani k svetosti.

Tvoj dober zgled, kot je bil zgled Blažene Matere, lahko pomaga drugim pri njihovi duhovni rasti. Ali ljudje v tebi vidijo Kristusovo ljubezen in dobroto? Ali dopuščaš Bogu, da deluje v tebi in izpolnjuje svojo voljo? Naj ti Marija pomaga tako, da ti podeli milosti, ki jih potrebuješ, da bi lahko sledil njenemu Sinu in njegovi Cerkvi v molitvi Magnifikat.

Kot je nekoč dejal sveti Ambrož, ozirajoč se na to čudovito molitev: