10. januar: Jezus ozdravi Simonovo taščo in druge

Jezus ozdravi Simonovo taščo

Današnji evangelij se začne z ozdravljenjem Simonove tašče, ki je bila vročična, kmalu pa se je razširilo do te mere, da se je “vse mesto zbralo pred vrati”. To pa zato, ker Jezus ozdravlja ljudi na več načinov.

1. Najprej ozdravi naša telesa

Ko je Simonova tašča zbolela, pravi Sveto pismo, “so mu brž povedali o njej. Pristopil je, jo prijel za roko in jo vzdignil.”

Vedno je enako: nekdo zboli, to povemo Jezusu, on priskoči na pomoč.

Ta proces deluje tudi v življenju naših dragih. Ko zbolijo, “mu brž povejte”. Prijel jih bo za roko.

2. Ozdravi naš um

“K njemu so prinašali vse bolnike in obsedene,” piše v evangeliju. Kmalu je ”oznanjal po vsej Galileji in izganjal demone”.

Evangelij jasno razlikuje med boleznijo in obsedenostjo. Za prvo je potrebno zdravilo, za drugo pa eksorcizem. Jezus skozi ves evangelij počne oboje. Danes se potreba po eksorcizmu nenehno povečuje.

3. Ozdravi vse s strtim srcem

Jezus v nekem trenutku prekine z ozdravljanjem ljudi in izganjanjem demonov ter reče svojim učencem: “Pojdimo drugam, v bližnja naselja, da bom tudi tam oznanjal, kajti za to sem prišel.” Srečati si želi čim več ljudi in jim oznaniti veselo novico. Zakaj? Ker se ljudje brez Boga počutijo kakor Job, ki v 7. poglavju pravi: “Odmerjeni so mi meseci, polni gorja, dodeljene so mi noči, polne trpljenja. Kadar grem spat, mislim, kdaj bom vstal, kadar vzamem za mero večer, naveličan prehitevam čas do mraka.”

Življenje, ki ga opisuje, je življenje bolnika. In je obenem življenje, kakršnega imamo brez Boga. Toda Bog “ozdravlja potrte v srcu”, kot pravi Psalm 147. Z Bogom ima življenje vse, kar potrebuje v duhovnem smislu: pomen, namen in tolažbo.

4. Ozdravi našo plahost

Bog pa ne ozdravlja le naših potrtih src; ozdravlja tudi naša zaskrbljena in vase zaprta srca.  Sveti Pavel to jasno izreče v znamenitih besedah iz prvega pisma Korinčanom: “Kajti gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!”

Biti kristjan pomeni precejšnjo spodbudo za plahe ljudi. Pomislite na novinca v razredu: počuti se izgubljeno in osamljeno. Nihče ga ne pozna in večini ni do tega, da bi se družili z njim. Za plahe pa je novi učenec zlata priložnost: oni razumejo novinca, se mu znajo približati in mu pomagati.

Če je torej Jezus resnično želel pokazati svetu, kako najti srečo, in to je bil njegov namen, potem je na svetu veliko “novincev”, ki se jim plahi ljudje lahko približajo. Pravzaprav je to naša dolžnost.

5. Bog ozdravlja prek nas

Bog je ustvaril svet, v katerem se novinci brez pomoči na novi šoli ne znajdejo. Ustvaril je tudi svet, v katerem lahko ozdravimo le s pomočjo nekoga.

To velja za bolne, katerih priprošnjiki jih približajo Bogu, in velja tudi za tiste brez Boga. Brez nas Ga ne bodo nikoli našli. On pa od njih pričakuje, da Ga bodo našli.

“Če namreč oznanjam evangelij, nimam pravice, da bi se ponašal, saj je to zame nujnost. Kajti gorje meni, če evangelija na bi oznanjal!” pravi sveti Pavel.

Gorje nam, če Bog ne bo ozdravljal tistih, ki to potrebujejo.

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: NN