22. januar: S poglavarjem izganja hude duhove

Jezus je delal čudeže in z njimi potrjeval, da ni navaden človek, ampak Bog. Jezus najprej odgovori pismoukom. Ravnanje pismoukov imenuje greh proti Svetemu Duhu. S priliko pove, da je sam poln Svetega Duha. Pove, da z Božjo močjo, ki se ji satan ne more upreti, izganja demone in dela tudi vse druge čudeže, ki presegajo človeško omejenost. So znamenje tega, da ima Bog glavno besedo. Jasno pokaže, da ima oblast odpuščati grehe. Ve, kaj hoče Bog in kako je treba razumeti Božje zapovedi. Dobro tudi ve, kateri grehi so odpuščeni in kateri niso.

Kletev proti Svetemu Duhu je greh, ki nas ujame in zapre v upor ter sovraštvo do Boga, zato ni odpuščen.

»Greh zoper Svetega Duha« je stvaren in neodpustljiv. Kako to združiti z oznanilom, da je Bog pripravljen in sposoben odpustiti karkoli, pravzaprav je odpuščanje grehov razlog za njegovo učlovečenje?

Brez težav najdemo v evangelijih zgodbe, kjer Jezus vabi grešnike k spreobrnjenju. Pogosto ob ozdravitvi telesne hibe podeli tudi odpuščanje grehov; skozi prilike spodbuja učence, da bi hkrati iskali odpuščanje in iz srca odpustili; doživlja pa tudi obtožbe, da je prijatelj grešnikov in cestninarjev. Celo s križa se sliši: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Končno na večer vstajenja izreče: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«  in s tem jasno opredelil vlogo Svetega Duha pri udejanjanju Božjega odpuščanja v Cerkvi.

Gotovo verjamemo, da bo Bog odpustil katerikoli greh, če nam je resnično žal, če greh priznamo, ga poskušamo popraviti in si prizadevamo, da bi ga ne ponavljali.

Kako torej povezati Svetega Duha in greh, ki se ga »vekomaj« ne bo odpustilo? Najprej ponovimo, kaj je Jezus rekel o Svetem Duhu: »Jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika.« Poimenoval ga je kot Tolažnika, kar pomeni zagovornik (advokat), branitelj, priča, posrednik, prijatelj. Kasneje doda: »Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal.« Sveti Duh nam bo omogočal spoznati, kar je pomembno in večno, ker je »duh resnice, ki vas bo uvedel v vso resnico, ker bo iz mojega jemal in vam oznanjal.«

Kot »zagovornik« in »duh resnice« Sveti Duh razsvetljuje našo vest, da lahko razsoja, kaj je prav in kaj ni. Prav tako krepi našo voljo, da se držimo dobrega in ogibamo slabega. Pomaga nam pri izpraševanju vesti, da iskreno in pravilno presojamo pretekle dogodke. S tem ugotavljamo, kje smo se obrnili stran od Gospoda. Skozi ves ta proces nas nagiba k spreobrnjenju, da bi se vrnili kot izgubljeni sin s spokorjenim in ponižnim srcem. Po delovanju Svetega Duha prejemamo odpuščanje grehov, prav tako pa je naši duši povrnjena lepota Božjih otrok.

Sveti papež Janez Pavel II. je v okrožnici o Svetem Duhu iz leta 1986 dodal razmišljanju o kletvi zoper Svetega Duha: »Kletev zoper Svetega Duha se ne izraža predvsem v besedah, ki bi žalile Svetega Duha; izraža se v zavrnitvi odrešenja, ki ga Bog ponuja človeku skozi delovanje Svetega Duha.«

Zavrnitev Svetega Duha pomeni zavrniti priložnost, da bi spoznali greh in bi se posledično spreobrnili. Blokiramo ozdravljenje in odpuščanje, ki ga ponuja Bog. Ta zakrknjenost srca nas počasi vodi k vedno večji in dokončni zavrnitvi ljubezni in usmiljenja Boga.

Slišali smo svarilo. Ne preslišimo tudi obljube: »Človeškim sinovom bo vse odpuščeno, dokler se bomo vračali k usmiljenemu Očetu.

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: NN