Četrtek, 16. maj:Razodel ime
Razodel ime
Mogoče je nekoliko nenavadno reči, da si »v« nekom, ponavadi rečemo, da si »z« nekom ali pa mogoče »pri« njem, ko si mu blizu, toda to je za Jezusa še vedno prešibka bližina, On za svoje učence moli takole: »da bi bili eno, kakor sva midva eno: jaz v njih in ti v meni, da bi bili popolnoma eno« (Jn 17,23).
Saj je človek poln samo, ko je nekaj »v« njem, ne pa poleg njega, ko je z nekom »eno«, torej. Ne tako, da se to dogaja samo v notranjosti, v mislih, v srcu, ne, temveč ko sta z nekom prav drug »v« drugem, kakor da sta drug drugemu dom in prebivalec, kakor da si v nekoga vsajen, kot da je nekdo padel kot seme vate.
Ravno za to gre pri najglobljih odnosih našega življenja, biti »v«, ne samo blizu in ne samo v stiku, temveč »v« vsem tem, to je, kar nas določa in oblikuje kot ljudi, kot osebe. Iz nečesa rasti, ne na nečem, iz nečesa.
Zato nadaljujemo z raziskovanjem odnosa med Bogom, Jezusom in nami, zelo pomembno je premišljevati o tem odnosu, ker je temelj vseh drugih.
Božje ime’ pomeni: Bog, ki je navzoč med ljudmi. Tako je o jeruzalemskem templju rečeno, da Bog daje, da tam ‘prebiva njegovo ime’ (5Mz, 12,11). Izrael si ni nikoli upal kar naravnost reči: tu prebiva Bog. Izrael je vedel, da je Bog neskončno velik, da presega in obsega ves svet. In vendar je Bog resnično tu: On sam. To je mišljeno, kakor je rečeno: ‘Bog daje, da tam prebiva njegovo ime’. Bog je resnično navzoč in vendar vedno znova ostaja neskončno večji in nedoumljiv. ‘Božje ime’ je Bog sam, ki se nam podarja. Pri vsej gotovosti njegove bližine in ob vsem veselju nad tem Bog vedno ostaja neskončno večji.
Jezus govori iz tega razumevanja Božjega imena. Ko reče, da je razodel Božje ime in ga bo še razodeval, tedaj s tem ne misli kakšne nove besede, ki bi jo sporočil ljudem kot posebej primerno poimenovanje za Boga. Razodetje imena je nov način navzočnosti Boga med ljudmi, popolnoma nov način, kako je Bog navzoč pri ljudeh. Bog se v Jezusu popolnoma izroča v svet ljudi: kdor vidi Jezusa, vidi Očeta.
Bog je vstopil v naše bitje sámo. V Jezusu je Bog resnično ‘Bog z nami’. Ta novi način njegovega bivanja pa z Jezusovo daritvijo postane dogodek za vse človeštvo. Kot Vstali prihaja na novo, da bi vse ljudi naredil za svoje telo, za nov tempelj. ‘Razodetje imena’ meri na to, ‘da bo ljubezen, s katero si me ljubil, v njih, in jaz v njih’. Meri na preobrazbo vesolja, ki naj v edinosti s Kristusom čisto na novo postane pravo bivališče Boga.
„In razodel sem jim tvoje ime in jim ga bom še razodeval“. Ta podaritev Boga samega v Kristusu ni preteklost: ‘in jim ga bom še razodeval’. Bog se v Kristusu nenehno približuje ljudem, da bi se oni mogli približati njemu. Razodevati Kristusa, pomeni razodevati Boga. Po srečanju s Kristusom se nam Bog približuje, nas priteguje k sebi, da bi nas tako rekoč izpeljal onkraj nas samih v nseskončno prostranost svoje veličine in svoje ljubezni.
Vprašanje, kdo je moj Bog, odločilno razrešuje tudi vprašanje, kdo sem jaz. In to je zelo pomembno vprašanje.
pripravil: Ervin Mozetič
foto: Unsplash, Zoritsa Valova
obj.: N. N.