Četrtek, 30. maj:Sveto Rešnje Telo in kri

Sveto Rešnje Telo in kri

Zakrament evharistije predstavlja izvir samega življenja Cerkve. Iz tega zakramenta ljubezni namreč izvira vsaka pristna pot vere, občestva in pričevanja.

To, kar vidimo, ko se zberemo pri obhajanju evharistije – maše, nam že daje slutiti, kaj bomo živeli. V središču prostora, namenjenega obhajanju, se nahaja oltar, ki je miza, prekrita s prtom, in to nas spominja na slavnostno gostijo. Ob oltarju je križ, ki nam kaže, da se na oltarju daruje Kristusova daritev. On je duhovna hrana, ki se prejme pod podobama kruha in vina. Poleg oltarja je ambon, od koder se oznanja Božjo besedo. Ob njem se zbiramo, da bi poslušali Gospoda, ki govori po svetih spisih. Tudi njegova beseda je torej hrana, ki se prejme.

Beseda in kruh pri maši postaneta eno kot pri zadnji večerji, ko so se vse Jezusove besede in vsa znamenja, ki jih je storil, zgostila v dejanje lomljenja kruha in darovanja keliha, kot napoved darovanja na križu, ter v besede: ‘Vzemite, jejte, to je moje telo … Vzemite, pijte, to je moja kri.’ Jezusovo dejanje med zadnjo večerjo je velika zahvala Očetu za njegovo ljubezen, za njegovo usmiljenje.

Evharistično obhajanje je mnogo več kot navadna gostija: je spomin na Jezusovo veliko noč, osrednjo skrivnost zveličanja. Spomin pa  ne pomeni samo preprosti spomin, ampak nam hoče povedati, da smo vsako krat, ko obhajamo ta zakrament, deležni skrivnosti Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Evharistija predstavlja višek Božjega zveličavnega delovanja. Gospod Jezus s tem, ko postane Kruh, ki se lomi za nas, izliva na nas vse svoje usmiljenje in svojo ljubezen, tako da prenovi naše srce, naše bivanje in naš način vstopanja v odnos z Njim ter brati in sestrami. Zaradi tega, ko pristopamo k temu zakramentu, običajno pravimo, da ‘prejmemo obhajilo’, da se ‘obhajamo’. To pomeni, da nas v moči Svetega Duha Jezus pod podobo kruha na edinstven in globok način upodablja po samem sebi ter nam omogoča, da že sedaj okušamo polno občestvo z Očetom, ki zaznamuje nebeško gostijo, kjer bomo z vsemi svetniki v slavi zrli Boga iz obličja v obličje.

Nikoli se ne bomo dovolj zahvalili Gospodu za dar, ki nam ga je dal z Evharistijo! Kako zelo pomembno je, udeležiti se nedeljske maše; ne samo zato, da bi molili, ampak da bi prejeli obhajilo, ta kruh, ki je telo Jezusa Kristusa in ki nas rešuje, nam odpušča, nas združuje z Očetom. Vsako nedeljo gremo k maši zato, ker je to dan Gospodovega vstajenja. Zato je nedelja za nas zelo pomembna. Pri evharistiji čutimo pripadnost Cerkvi, Božjemu ljudstvu, Božjemu telesu, Jezusu Kristusu. Nikoli ne bomo doumeli vse vrednosti in bogastva. Prosimo Gospoda, da bi zakrament evharistije še naprej ohranjal živo njegovo navzočnost v Cerkvi in oblikoval naše skupnosti v ljubezni in občestvu v skladu z Očetovim srcem. Ta pot se začne s prvim obhajilom in traja vse življenje. Priprava na prvo obhajilo je zato pomembna in pomembno je, da gre k prvemu obhajilu vsak otrok. To je namreč prvi korak k pripadnosti Jezusu Kristusu.

Zadnja večerja predstavlja cilj vsega Kristusovega življenja. Ni dovolj, da trdimo, da je v evharistiji navzoč Jezus, ampak je potrebno v njej videti navzočnost darovanega življenja ter se tega tudi udeležiti. Ko vzamemo in jemo ta Kruh, smo pridruženi Jezusovemu življenju, vstopimo v občestvo z Njim ter se zavežemo uresničevati občestvo med nami ter preoblikovati naše življenje v dar za druge.

Današnji praznik kliče in nas  spodbuja da sprejmemo osebno povabilo k spreobrnjenju in služenju, k ljubezni in odpuščanju. Spodbuja nas postati v življenju to, kar obhajamo v bogoslužju. Kristus, ki nas hrani s posvečenim kruhom in vinom, je isti, ki nam prihaja naproti po vsakodnevnih dogodkih. Je v revežu, ki steguje roko, je v trpečem, ki prosi pomoč, je v bratu, ki prosi za našo pripravljenost in čaka na naše gostoljubje. Je v otroku, ki nič ne ve o Jezusu, zveličanju…

Evharistija, vir ljubezni za življenje Cerkve, je šola dejavne ljubezni in solidarnosti.

Naj današnji praznik navdihuje in hrani v vsakem od nas željo in prizadevanje za vedno bolj gostoljubno in solidarno družbo. Položimo te želje v srce Device Marije, evharistične Žene. Naj v vseh prebudi veselje po udeležbi pri sveti maši, še posebej v nedeljo ter vesel pogum za pričevanje brezmejne Kristusove dejavne ljubezni.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Unsplash, Zoritsa Valova

obj.: N. N.