Torek, 25. junij: Ne dajajte svetega psom in ne mečite svojih biserov pred svinje
Ne dajajte svetega psom in ne mečite svojih biserov pred svinje
Ne bi verjel, da je kaj takega rekel Kristus. Pa je vendarle sv. Matej zapisal te besede v zbirki Jezusovih naukov pod poglavjem »Govor na gori«. Morda tega ne doživi vsak, gotovo pa prenekateri. Najplemenitejše čustvo, najbolj idealno hotenje, najbolj pristen dokaz ljubezni, ki je morda stal veliko odpovedi; pa so ljudje, ki na vse to pljunejo. Navadno ne boli, če so to ljudje brez vere, celo sovražno razpoloženi do vernih ljudi. Zaboli pa, kadar to store »zavedni« katoličani. In žal se to dogaja. Morda so to bolni ljudje, morda nosijo v sebi kompleks krivde, pa nikdar očiščene, morda … Če je tako, nas ne sme presenečati. Svoji bolestni notranjosti najdejo razbremenitev v tem, da poteptajo odločitve in delo najbolj idealnih ljudi. Zato je prav, da božje lepote ne izpostavljam takim ljudem, da je ne umažejo. To bi se zares reklo: metati bisere pred svinje, kakor trdo zvené te besede.
Braniti se pred takimi ljudmi, je brez pomena. Velik pomen pa ima: odpuščati in zanje moliti.
Prvo opažanje je, da bistvo Jezusovega izreka ni v svinjah, temveč gre za opozorilo, naj se nekomu ne daje duhovnih ali materialnih dobrin, ki si jih ne zasluži, jih ne razume oziroma jih ne zna ceniti.
Psi in prašiči zato niso več nečiste živali, ampak slikovit prikaz tistih, ki ne sprejmejo oznanila Božjega kraljestva.
Eno je torej jasno: ne gre za golo žaljenje. Ne gre za to, da bi koga obkladali s svinjami, kakor je to pač v navadi v naši družbi. Kdor tako razume Jezusove besede, projicira današnjo družbo (morda pa celo samega sebe) na Gospoda Jezusa.
Nekaj so biseri in nekaj drugega so pujsi. Nekaj je sveto, nekaj ni sveto. Nekaj je dobro, drugo je slabo.
In to Jezus naredi zelo razločno in celo nekoliko žaljivo za takratne in današnje razumevanje: razločuje, kaj je dobro in kaj ne, in to pove tako jasno, da bolj jasen ne bi mogel biti.
Drugo sporočilo njegovih besed pa je pedagoško: poslušalce opozarja, da je treba računati z ljudmi, ki iz takih ali drugačnih razlogov biserov, torej svetih reči, ne razumejo, zato pa jih tudi zavrnejo.
Nista namreč pujs ali pes sama kriva, da ne razumeta: živita, jesta, iščeta hrano, spita … z biseri si nimata kaj pomagati. Naj jih naključni dobrotnik prinese celo tono, še vedno bosta ostala lačna, zato pa tudi nejevoljna, pujs bo zato bisere pomendral, potepuški pes pa se bo obrnil ter raztrgal darovalca.
Ko torej nekdo uporabi ponarodelo frazo »metanja biserov svinjam«, ne bi smelo iti za nikakršno »obkladanje s svinjami«. To sploh ni bistvo Jezusovih besed in zato ne gre za golo razžalitev.
Poudarek namreč ni na svinjah, ampak na lepoti bisera. Primerjava s svinjo pa je namenjena predvsem razločevanju, torej, da se jasno razlikuje med biseri in vsem ostalim.
Na koncu pa gre tudi za pedagoško razumevanje, da nekateri pač ne razumejo bisera. Tem je treba pomagati, jih dalj pripravljati in potrpežljivo poučevati; a hkrati tudi ob primernem času »otresti prah z nog«, če nekdo enostavno noče, morda pa zaradi različnih življenjskih dejavnikov bisera niti ne more razumeti in ceniti.
pripravil: Ervin Mozetič
foto: PixaBay
obj.: N. N.