Zakaj sta sv. Mohor in Fortunat za Slovence tako pomenljiva svetnika?

Sv. Mohor in Fortunat sta za Slovence zelo pomembna svetnika. Oba sta zavetnika in nekak svet simbol, sveto znamenje oglejskega patriarhata in njegovih zaslug za krščansko vero na naših tleh, saj se je iz Ogleja k nam širilo krščanstvo. Ko vstopamo v jubilejno leto 2025, je zato toliko bolj pomembno, da ju bolje spoznamo.

Kaj vemo o njunem življenju? Izročila, kakor so ohranjena o teh dveh svetnikih, imajo zgodovinsko jedro, ki ga je treba izluščiti po odstranitvi legendarnih primesi. Sv. Mohor in Fortunat sta živela v 3. stoletju, izhajala sta iz Singidunuma, današnjega Beograda v Srbiji. Sv. Mohor je bil najverjetneje nižji klerik tukajšnjega škofa. Leta 303 je bežal pred preganjalci v Sirmium (današnja Sremska Mitrovica), kjer je pred poganskim sodiščem pogumno pričal za Kristusa, podobno kot diakon Fortunat. Oba sta umrla mučeniške smrti pod cesarjem Dioklecijanom, leta 303 ali 304.

Ugotovljeno je, da so kosti obeh mučencev prenesli v Oglej med preseljevanjem narodov (najbrž leta 408 ali 409). Zapis o njunem mučeništvu se je ob tem izgubil in nastale so legende, ki jih je v 6. stoletju zapisal Pavel Diakon. Po tej legendi je sv. Mohor prvi škof v Ogleju, sv. Fortunat pa diakon, ki mu je bil tu v pomoč pri misijonarjenju.

Cesar Karel Veliki je določil reko Dravo za mejo med oglejskim patriarhatom in salzburško nadškofijo. Iz Ogleja so stoletja v naše kraje prihajali novi in novi misijonarji. Zato se je češčenje svetih Mohorja in Fortunata razširilo predvsem južno od Drave. Od leta 1461 do 1961 (natančno 500 let) sta bila patrona ljubljanske nadškofije, odtlej pa njena drugotna patrona.

Naj še spomnimo, da je blaženi škof Anton Martin Slomšek ustanovil Društvo sv. Mohorja, ki se je pozneje preuredilo v cerkveno bratovščino. To je naša današnja Mohorjeva družba.

Zaradi teh zgodovinskih okoliščin nikakor ne čudi, da so v Sloveniji sv. Mohorju posvečene tri cerkve, obema (sv. Mohorju in Fortunatu) pa kar 28 cerkva: sv-mohor-in-fortunat-zavetnika-ljubljanske-nadskofije

Ker sta med najbolj zaslužnimi, da so naši predniki sprejeli krščansko vero, bomo zato v Svetem jubilejnem letu 2025 organizirano poromali na njun grob v Oglej, kjer so korenine naše vere ter se jima priporočili, da tudi v današnjih časih ostanemo zvesti Kristusu in njegovemu evangeliju, ki sta ga nam ga oznanila z besedo in življenjem.

Obj.: L. M.