Nedelja, 28. julij 2024: 17. navadna nedelja – svetovni dan starih staršev

17. navadna nedelja – svetovni dan starih staršev

V Svetem pismu  imamo jasna  znamenja Gospodove navzočnosti med njegovim ljudstvom. Znamenje življenja, znamenje spoštovanja življenja, znamenje ljubezni do življenja, znamenje življenja, ki raste –to je zlasti takrat, kadar so med njim starci. To je lepo. Pri preroku Zahariju beremo: ‘Še bodo posedali starčki in starke po jeruzalemskih trgih, vsak s svojo palico v roki zavoljo visoke starosti’. To je znamenje. In tudi mnogi otroci. Zaharija uporabi lep izraz ‘mrgoleli bodo’. Mnogi! Obilje starosti in otroštva. To je znamenje, da ljudstvo skrbi za starčke in otroke, ima jih kot zaklad. To je znamenje Božje navzočnosti, je obljuba prihodnosti.

Spomnim tudi na besede preroka Joela: ‘Vaši starčki bodo imeli sanje, vaši mladeniči bodo gledali videnja’.  In tako je prisotno medsebojno izmenjavanje. Kar pa se ne zgodi, ko v naši civilizaciji prevladuje kultura odmetavanja, razvalina, zaradi katere se otroke, ki pridejo, ‘vrača pošiljatelju’, ali pa se sprejmejo načela kot je tisto, da se starčke zapre v dom za ostarele, ker ‘ne proizvajajo’, ker ovirajo normalno življenje. Stara mama mi je pripovedovala o dogodku v neki družini, kjer se oče odloči, da bo dedka dal jesti samega v kuhinjo, saj mu je zaradi starosti začela kapljati juha z žlice in je vse umazal. In nekega dne oče najde svojega sina, ki sestavlja leseno mizo zanj, saj bo ta ista osamitev prej ali slej doletela tudi njega. Ko se zanemarja starce in otroke, v modernih družbah pride do posledic, kot sta nerazumevanje tradicije in demografska zima.

Ko se neka država postara in ni otrok, ne vidiš vozičkov na ulicah, ne vidiš nosečih žensk. ‘Otrok – raje ne.’ Ko bereš, da je v neki državi več upokojencev kot delavcev. To je tragično. In koliko držav danes začenja živeti to demografsko zimo. In potem ko se zapostavlja starce, se izgublja – povejmo to s sramom – tradicija, tradicija, ki ni nek muzej starih stvari, ampak je zagotovilo prihodnosti, je sok v koreninah, ki daje rast drevesu in daje cvetove in sadeže. To je sterilna družba za vse strani, ki tako konča slabo.

Res je, da se mladost lahko kupi. Danes imamo veliko podjetij, ki jo ponujajo pod različnimi oblikami ukane, s plastično operacijo in z liftingom, a na koncu je vse skupaj smešno.

Kaj je torej jedro Božjega sporočila? To je kultura upanja, ki jo predstavljajo ravno stari in mladi. Ravno oni so gotovost za preživetje države, domovine, Cerkve.

Ljubezen Boga je vedno sejanje ljubezni in spodbujanje rasti naroda. Ne kultura odmetavanja. Rad bi vsem rekel, oprostite mi, ko zvečer delate izpraševanje vesti, vprašajte se tole: kako sem se danes vedel do otrok in do starcev? Pomagalo nam bo.

Dragi stari starši, dragi starostniki, podajte  se na pot  izjemnih starcev! Postanimo tudi mi nekoliko pesniki molitve: uživajmo v iskanju svojih besed, prilastimo si tiste, ki nas jih uči Božja beseda. Molitev starih staršev in starostnikov je za Cerkev velik dar! Je bogastvo. Prav tako je velika injekcija modrosti za celotno človeško družbo, predvsem za tisto, ki je preveč zaposlena, zavzeta, raztresena. Nekdo pa mora prav tako peti, tudi za njih, peti o Božjih znamenjih, oznanjati znamenja Boga, moliti zanje! Spomnimo se Benedikta XVI., ki se je odločil za molitev in poslušanje Boga v zadnjem delu svojega življenja. Velik vernik pravoslavnega izročila iz prejšnjega stoletja Oliver Clément, je povedal: ‘Civilizacija, v kateri se več ne moli, je civilizacija, v kateri starost nima več smisla. In to je grozljivo. Mi predvsem potrebujemo ostarele, ki molijo, kajti starost nam je dana ravno za to.’

Starostniki se lahko zahvaljujete Gospodu za vso prejeto dobroto in napolnite praznino nehvaležnosti, ki ga obdaja. Lahko posredujete  za pričakovanja novih generacij in nudite dostojanstvo spomina. Mlade ambiciozneže lahko spomnite, da je življenje brez ljubezni suhoparno življenje. Prestrašenim mladim lahko rečete, da se strah pred prihodnostjo lahko premaga. Mlade, pretirano zaljubljene vase, lahko spomnite, da je večje veselje v dajanju kot prejemanju. Dedki in babice oblikujejo stalni zbor velikega duhovnega svetišča, kjer molitev prošnje in pesem hvalnica podpirata skupnost, ki dela in se bori na polju življenja.

In navsezadnje molitev nenehno očiščuje srce. Hvaljenje in prošnja Bogu preprečujeta otrditev srca v nejevoljo in egoizem. Kako grd je cinizem ostarele osebe, ki je izgubila čut za svoje pričevanje, ki prezira mlade in ne govori o življenjski modrosti. In kako lepo je opogumljanje, ki ga starostnik uspe posredovati mladim, ki iščejo smisel vere in življenja. To je zares poslanstvo starih staršev, poklicanost ostarelih. Besede dedkov in babic so nekaj posebnega za mlade in ti to vedo.

Kako bi rad Cerkev, ki izziva kulturo odmetavanja s prekipevajočim veseljem novega objema med mladimi in starimi! To je tisto, kar danes prosim Gospoda –  ta objem!

pripravil: Ervin Mozetič

foto: PixaBay

obj.: Neža Novak