Sreda, 14. avgust 2024: Greši, pristopi, posvari …

Greši, pristopi, posvari …

Jezus v današnjem evangeliju začenja s povabilom k opominjanju in končuje z obljubo: »Ako se na zemlji dva izmed vas zedinita v kateri koli prošnji, jima bo vse storil moj Oče, ki je v nebesih.« Cilj torej ni opominjanje, ampak zedinjenje, ki bo prinesla čudovito uslišanje s strani nebeškega Očeta.

Jezus obljublja zedinjenje, če bo pred tem opominjanje. Slednjega brez prvega ni, a prav tu se zaplete. Prvega sploh ne poznamo oz. ne razumemo.

V enem samem stavku, ki ga je Jezus povedal svojim učencem je kup neznanih in danes skoraj neuporabnih besed. V povabilu: »Ako greši tvoj brat zoper tebe, pojdi in ga posvári …« najdem tri danes nepoznane besede: prva je greši, druga je pojdi in tretja posvari. Kaj sploh pomeni grešiti?

Grešiti pomeni, da nekdo dela nekaj narobe. Kaj pomeni, da je narobe? Da ni v skladu z božjo, ne našo voljo. In kako naj bi to prepoznavali? Vsekakor ne tako, da smo merilo mi sami, ampak Bog, ki ga prepoznavamo po Božji besedi in po odgovornih odnosih z drugimi, ko nam Bog govori tudi po bližnjih.

Torej je prva naloga, preden lahko izpolnimo Jezusovo naročilo, da spoznavamo, kaj je greh. Torej vzeti je potrebno za res Božjo besedo, jo redno premišljevati in se po njej ravnati. Božja beseda je temeljno merilo za to, kaj je prav in kaj ne. V oporo so nam moralna načela, nauk Cerkve, božje zapovedi, cerkvene zapovedi, glavni grehi ipd.

Druga  nam danes neznana beseda  je: pojdi! ‘Pojdi’ v smislu pristopi do tistega, ki greši zoper tebe. Težava za mnoge je že, da bi odzdravili, kaj šele, da bi pozdravili. Lahko si predstavljam, da je od odzdraviti, do pozdraviti dolga pot. A kako dolgo je šele, da bi takšen človek pristopil! Namesto pojdi, smo osvojili: pošlji. Pošlji drugega nekam in ne meni se zanj. Če pa se vtika vate, ga dvakrat pošlji. In vendar Jezus pravi: Če tvoj brat greši zoper tebe pojdi,« in nadaljuje: »in ga posvari!«

Tretja tuje zveneča beseda je: posvariti. Kdo si upa drugemu soliti pamet? Mar ni popolnoma jasno, da se v današnji družbi tega ne gremo! Spoštujemo drugačnost in če koga posvariš, je jasno, da boš označen za netolerantnega, nesramnega in arogantnega. Drugi si misli: S kakšno pravico mi soliš pamet.

Kaj naj storimo ob današnji Božji besedi? Tako tuje in nerazumljivo zveni za današnji čas. Greha ne prepoznamo. Greši drugi, ki nam gre na živce. Ko nam gre na živce, vemo, da ima za to pravico, zato se od njega umaknemo. Torej ne moremo iti do njega, ampak gremo stran ali ga nekam pošljemo. In kaj naj z besedo ‘posvariti’. Ta je od vseh še najbolj nesodobna. Kaj pa tebe briga, kje sem jaz! Če se z menoj ne strinjaš, raje ne govori!

In vendar je Jezus naročil svojim učencem: »Ako greši tvoj brat zoper tebe, pojdi in ga posvári med štirimi očmi. Če te posluša, si pridobil svojega brata. Če pa ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič. Če jih ne posluša, povej Cerkvi.« Šele potem sledi: »Če pa niti Cerkve noče poslušati, naj ti bo kakor pogan ali cestninar.«

Poklicani smo biti med seboj bratje in sestre, ne pogani in cestninarji. Kristjan je lahko le tisti, ki razmišlja o grehu in se ga varuje. Pa ne samo to, ampak je glede greha pozoren tudi na bližnjega in k njemu pristopa z odgovornostjo zanj. Torej naši odnosi morajo težiti za tem, da smo si blizu, da pristopamo drug k drugemu in si povemo, kaj si mislimo. Začenja se s pozdravljanjem, nadaljuje z zavzetim pogovorom. Tretji korak kristjana je, da bližnjega posvari in svarilo tudi sprejema. Tu ni prostora za izmikanje, hinavščino in pretvarjanje. Prav tako ni na mestu užaljenost, če nas je nekdo posvaril. Kristjan svari in opomine sprejema.

Preprost stavek s tremi pomembnimi besedami, naj nam postane jasna domača naloga. Bodimo vztrajni v spoznavanju  greha, potem v opominjanju in v sprejemanju opominov.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: PixaBay

obj.: Neža Novak