Nedelja, 18. avgust 2024: 20. navadna nedelja

20. navadna nedelja

Jezus pod podobo kruha je središče evharistije. Sprememba kruha in vina v Kristusovo telo in kri je središče. Evharistija je zakrament, katerega pomen gre daleč preko vidnega.

Mnogim je (postala) ta skrivnost nerazumljiva, saj do nje nimajo (več) dostopa.
Postavlja se vprašanje, mogoče veliko bolj močno kot pri drugih verskih resnicah – kaj se tu pravzaprav dogaja? Kaj ima vse to veze z mojim življenjem?

Izvor evharistije je v prazniku pashe, ki se spominja konca zatiranja in velike
osvoboditve Izraela, tistih veličastnih Božjih del, ki predstavljajo bistvo judovske
vere. In pri tem posebnem prazniku, zadnjem, ki ga Jezus obhaja s svojimi prijatelji pred svojo smrtjo, igrata kruh in vino posebno vlogo.

Kruh je simbol vsakdanjika, truda in človeškega dela, simbol tega kar nas zbližuje in od česar živimo. Vino je simbol praznika in veselja, simbol tega kar nas razvedri in tudi vsega, kar zmore potešiti našo žejo po življenju. In sedaj je postal ta kruh in to vino del dogodka, ki se ga spominjamo pri vsaki sveti maši – Kristus nam ponudi, da se obdarujemo z Njegovo prisotnostjo v čisto vsakdanji prehrani.

Ne gre za kruh in vino, temveč za izkušnjo “obhajanja” s samim Kristusom, za
izkušnjo, da želi Božja resničnost postati eno z vsakim človekom vse do zadnje
celice njegovega telesa.

In še en vidik naše vere lahko vidimo tu – Kristus želi bivati pri nas v preprostem kruhu, v navadnem vinu. Bog, ki nas želi razsvetliti, se je sam poimenoval “jaz sem z vami”. “Jaz sem z vami” se vedno znova razdaja, da se tudi mi podarjamo drugim. Evharistija je dar za naše življenje, ki nas želi ozavestiti, kako lahko nekaj vsakdanjega postane kraj srečanja z Bogom. V vseh stvareh… Bog…

V mnogih krajih na praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi  nosijo Kristusovo telo v slavnostnih procesijah po ulicah, po svetu, v katerem živimo in delamo. Prisotnost Kristusovega telesa na našem svetu želi predvsem danes pokazati prisotnost Boga v naši vsakdanjosti in nas spomniti na to, da se lahko tudi svet spremeni in preobrazi, tako kot se spremeni kruh v Kristusovo telo. Svet se lahko spremeni, ker želi Bog bivati na tem svetu in tako lahko vse, kar srečamo, postane prispodoba za Njegovo odrešujočo in blagoslovljeno resničnost. V spremenjenem kruhu na naših ulicah slutimo, kako se je Božje učlovečenje dotaknilo celotnega stvarstva. Razkazujemo ga povsod, da bi izpovedali – povsod prodira Božje odrešenje. Nič ni izvzeto, izločeno. In tako ponovno – v vseh stvareh… Bog.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: PixaBay

obj.: Neža Novak