Sobota, 24. avgust 2024: Natanael
Natanael
Vznevolji me, ko kdo govori o čudežih, češ kako, da so resnično pomembni za naše življenje iz vere. Res je, včasih rabimo kakšno božjo brco, da nas prebudi iz naše zazibanosti v vsakdanje in posvetno, in se zavemo, kako zelo smo obdani z Bogom. A vendar naj bi se čudežev toliko bolj zavedali vsak dan, saj smo jih deležni. Le vidimo jih ne. Urili naj bi svoj duhovni pogled, da bi v ljudeh okrog sebe in v vsem stvarstvu razbirali fantastično božjo zgodbo, v kateri smemo nastopati.
S preprostim pogovorom, Jezus osvoji srce svojega učenca in apostola in mu obljubil velike reči. Z Njim je hodil in učil ga je, kako naj oznanja božje kraljestvo. Slednjič ga je vanj tudi sprejel.
In tukaj je lahko danes prisotna že naša prva prošnja, naj nam Gospod pomaga, da bodo moji bližnji tudi po mojih preprostih besedah verovali vanj, da se skupaj napotimo po poti v Božje kraljestvo.
Natanaelu Jezus obljubi, da bo videl “velike stvari”. Vse, kar je treba, je zapustiti udobje sence svoje smokve in s pogumom stopiti na pot za Jezusom. V zaupanju, da je vse čudovito na svojem mestu. Da hodiš z njim varno. Tudi za nas velja, pogumno na pot za Jezusom.
Toda Natánael se ni dal kar tako prepričati. Nazaret ni slovel kot nek preveč ugleden kraj, njegovi prebivalci pa tudi ne. Od tod dvom. Toda Natánael ni bil tiste vrste dvomljivca, ki bi povzdignil nos in z levo roko odpravil misel na to, da bi lahko iz neugledne ter blatne vasi prišlo celo kaj dobrega, ampak se je hotel na lastne oči prepričati, če morda prijateljeva beseda le drži. Odzval se je Filipovemu vabilu: “Pridi in poglej!” in šel pogledat. Jezus, katerega je našel, ga je s svojim nastopom in védenjem zelo hitro prepričal, da je Božji Sin in Izraelov kralj. Povedal pa mu je še eno globljo resnico: tisto, da ga je videl pod smokvo, ni najpomembnejša stvar. Pred njim in pred drugimi učenci so bile še večje stvari.
Jezus jim je obljubil, da bodo videli nekaj podobnega, kot je videl starozavezni očak Jakob: Videli boste angele gor in dol hoditi…. Jezus je na tak način povedal, da je On dostop do Boga. Jezus je omogočil vsem, ki mu sledijo dostop do nebeškega Očeta.
Danes mnogi ne poznajo Kristusa, ker ga nočejo, saj se jim zdi, da to ni preveč “ugledno” in “sodobno”, zato pred njim rajši bežijo, ne da bi sploh kaj vedeli o njem, “splošno znanih resnic”. Take vabim, da se, kot Natanaél, odzovejo Filipovemu vabilu: “Pridi in poglej!”
Evangelist nam poroča, da je Jezus, ko je videl prihajati Natanaela, vzkliknil: ‘Glejte, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače’. Gre za pohvalo. A pohvala prebudi Natanaelovo radovednost. Presenečen odvrne: ‘Od kod me poznaš?. Jezusov odgovor ni takoj razumljiv. Jezus reče: ‘Še preden te je Filip poklical, sem te videl pod smokvinim drevesom’. Ne vemo, kaj se je dogajalo pod smokvinim drevesom. Očitno gre za odločilen trenutek v Natanaelovem življenju. Čuti, da so se ga te Jezusove besede najgloblje dotaknile. Čuti se razumljenega in dojame: ta mož ve vse o meni, on ve in pozna pot življenja, temu možu se morem resnično zaupati. In tako odgovori z lepo in jasno veroizpovedjo, ko reče: ‘Rabi, Učenik, ti si Božji Sin, ti si Izraelov kralj!’. V tej izpovedi je podan prvi pomembni korak na poti zvestobe do Jezusa. Moja želja je, da bi se v takem zaupanju tudi mi čutili razumljene in se vrgli v Jezusovo naročje, saj on ve in pozna našo pot življenja.
Nazaret je bil v Natanaelovih očeh nepomemben kraj. Filip se o tem ne prepira. Preprosto reče: ‘Pridi in poglej.’Se kdaj vprašam, če sem deležen povabila: Pridi in poglej? Tudi sam vabim drugega na tak način k Jezusu? Dejstvo pa je: Ne morem povabiti drugega, naj ‘pride in pogleda’, če sam najprej ne spoznam Jezusa.
Kje si me spoznal?‘sprašuje Natanael. Natanael ni presenečen, ker ga je Jezus videl pod smokvo, ampak zato, ker je Jezus prebral misli v globini njegovega srca. Ko sedim z Jezusom v molitvi in pri maši, ali razmišljam in se sprašujem: Jezus, kako me vidiš? Kako bereš moje globine mojega srca?
pripravil: Ervin Mozetič
foto: PixaBay
obj.: Neža Novak