Četrtek, 29. avgust 2024: Ni ti dovoljeno imeti

Ni ti dovoljeno imeti

Prizor iz današnjega evangelija nam približa štiri osebe. Te osebe so: kralj Herod, pokvarjen in neodločen; Herodiada, žena kraljevega brata, ki je znala samo sovražiti; Saloma, nečimrna plesalka, in prerok, ki je bil sam v zaporu in obglavljen.

Največji med vsemi konča na ta način. A Janez je vedel, da se mora izničiti. In zmanjšal se je vse do smrti.

A zakaj se je to zgodilo?

Kralj Herod je verjel, da je Janez prerok, pripravljen ga je bil poslušati, v nekem trenutku ga je tudi ščitil, a dal ga je v ječo. Bil je neodločen, kajti Janez ga je grajal zaradi greha prešuštva. Herod je po preroku slišal Božji glas, ki mu je govoril: »Spremeni življenje.« A mu tega ni uspelo. Kralj je bil pokvarjen. In iz pokvarjenosti se je zelo težko izviti. Bil je pokvarjenec, ki je hotel vzpostaviti diplomatsko ravnotežje med svojim življenjem, ter zavedanjem o svetosti preroka, ki je stal pred njim.

Janez je bil žrtev opominjanja in svarjenja. In takoj sem se spomnil  svojih opominjanj in svarjenj. Ko sem nekoč opomnil enega od prijateljev, da naj pazi, ker njegova zvestoba do žene šepa, se mi je zahvalil za bratski opomin, ki mu je pomagal nazaj na pot zvestobe in ljubezni…
Ob drugi priliki pa sem drugemu podobno bratsko svetoval in dobil sem odgovor: “Kaj te to briga, skrbi zase. To je moje zasebno življenje.”
Zato je prav, da se vprašamo: Kako se odzivam na upravičene in prijateljske opomine in opozorila Božje besede, njenih glasnikov in prijateljev?

Herodiada je bila žena Herodovega brata Filipa, ki ga je ubil sam Herod, da bi lahko dobil njegovo ženo. Evangelij o njej pravi samo to, da je sovražila Janeza, kajti govoril je zelo jasno. Vemo, da je sovraštvo zmožno vsega, ima veliko moč. Sovraštvo je satanovo dihanje.

Zatem je tu še Saloma, Herodiadina hči, vešča v plesu, ki je bila zelo všeč gostom in samemu kralju. Herod sredi te navdušenosti deklici obljubi, da ji bo dal vse. »Dal ti bom vse«, pravi in tako uporabi iste besede, ki jih je uporabil satan, ko je skušal Jezusa: »Če me boš počastil, ti bom dal vse, vse kraljestvo.« A Herod tega ni vedel.

Za temi tremi osebami je satan.

Janez umre v ječi, v anonimnosti, kakor mnogi naši mučenci. Vsi smo prepričani, da je to veliko pričevanje velikega moža in velikega svetnika. Vrednost življenja je samo v darovanju.

Sveti Beda, je dejal, da je Janez Krstnik dal svoje življenje za Jezusa Kristusa. Od njega so zahtevali, da zataji resnico. In ker tega ni storil, je umrl zanj, ki je Resnica.

Lahko se vprašamo, od kod je izviralo to življenje, tako močna, poštena in dosledna notranjost; moč, ki se je zoperstavila mogočnikom; osebnost, ki se je v polnosti predala, da bi pripravila pot Gospodu. Vse to je izviralo preprosto iz odnosa z Bogom. Rdeča nit celotnega življenja Janeza Krstnika je bila molitev. Janez Krstnik je Božji dar, za katerega sta dolgo molila njegova starša Zaharija in Elizabeta; je velik dar, ki ga s človeškega vidika ne bi bilo mogoče pričakovati, toda Bogu ni nič nemogoče.

Mučeništvo  Janeza Krstnika tudi nas, kristjane današnjega časa, spominja, da se pri ljubezni do Kristusa, njegove besede in resnice, ni mogoče zatekati h kompromisom. Resnica je resnica in kompromisov pri tem ni. Krščansko življenje tako rekoč zahteva mučeništvo. In sicer mučeništvo vsakodnevne zvestobe evangeliju, pogum za dopuščanje, da Kristus v nas raste in da on usmerja naše misli in delovanje. Toda to se v našem življenju lahko zgodi le, če je odnos z Bogom trden. Le če smo zmožni živeti zvesto, redno in zaupanja polno molitev, nam bo Bog sam dal zmožnost in moč, da živimo srečno in vedro, da premagujemo težave in da pogumno pričujemo zanj.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: PixaBay

obj.: Neža Novak