Torek, 3. september 2024:

Umolkni in pojdi

Evangelij pripoveduje o človeku, ki je bil obseden z nečistim duhom. Ta je nenadoma začel vpiti. Jezus pa mu zapreti: »Umolkni in pojdi iz njega!« In takoj je nečisti duh z močnim vpitjem šel iz njega.

Jezus ni izganjal samo hudih duhov iz ljudi ter jih s tem osvobodil najhujšega suženjstva, ampak je hudim duhovom prepovedal, da bi razkrili, kdo je. Zelo je vztrajal pri tej ‘skrivnosti’ saj je šlo za uspeh njegovega poslanstva, od katerega je bilo odvisno naše zveličanje. Vedel je namreč, da mora biti za osvoboditev od nadvlade greha, žrtvovan na križu kot resnično velikonočno jagnje. Hudič ga je namreč skušal odvrniti od tega ter ga je hotel speljati na človeško logiko o mogočnem in uspešnem Mesiji. Kristusov križ bo hudičev propad. Zaradi tega je Jezus nenehno poučeval svoje učence, da bo moral za vstop v svojo slavo veliko trpeti, biti zavržen, obsojen in križan. Trpljenje pa je namreč vključeno v njegovo poslanstvo.

Podobne prizore, kakor je današnji,  srečujemo pri branju evangelijev še in še. Kakorkoli si jih razlagamo, razkrivajo navzočnost nekoga, ki ne more prenesti Jezusove bližine. Tudi zgodovina Cerkve ve za podobne primere. Pojavljajo se na različne načine in v raznih oblikah, vsi pa imajo isto značilnost – vprašanje, ki kar kriči: »Kaj imaš ti, Jezus, z nami?« Enega od njih bi mogli imenovati kletev. Človek se vpraša, kaj sili preklinjevalce, da si izmišljajo najneverjetnejše izraze, ki z njimi blatijo vse, kar je sveto. Ko moramo včasih verni poslušati takšne besede, čutimo, da jih navdihuje sovraštvo nekoga, ki ne more prenesti Jezusove bližine. Težko si je razložiti drugače.

Če se nam pokvari avtomobil, ga ne bomo peljali na popravilo k čevljarju ali h krojaču, temveč k avtomehaniku. Če nas bolijo oči, ne bomo iskali pomoči pri zobozdravniku, temveč pri okulistu. Danes je področje znanja tako obširno, da ga en sam človek ne more obvladati niti površno. Potrebujemo strokovnjake ali specialiste, ljudi, ki so na svojem področju res doma in ti lahko pomagajo. V današnjem evangeliju se nam predstavi Jezus, ki govori, »kakor nekdo, ki ima oblast«, samozavestno. Tako lahko govori tisti, ki se zaveda, da zadevo obvlada. Jezus nam govori o človeku, predstavlja se kot »strokovnjak za človeka«. Po govoru v Kafarnaumu so mnogi Judje Jezusa zapustili, zato je vprašal apostole, če hočejo oditi tudi oni. Peter je v imenu vseh odgovoril: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš …« Kar pomeni: tvoje govorjenje ni površno, ti poznaš človeka do zadnjih globin, zato veš, česa potrebuje, znaš mu pomagati. Jezus je strokovnjak za človeka iz dveh razlogov: najprej, ker je kot Bog sodeloval pri stvarjenju človeka, potem pa zato, ker je kot človek z nami delil našo usodo, postal nam je enak v vsem, razen v grehu. S svojo čudovito osebnostjo je najlepše pokazal, kakšen bi lahko bil človek, če bi se ravnal po njegovi besedi, po njegovem zgledu.

Njegova beseda ni ena od mnogih, temveč edina odrešujoča, edina, ki razsvetljuje našo pot. Jezus v svojem nauku ne postavlja nepreskušenih in neuresničljivih trditev – kar uči, z življenjem tudi potrjuje. Uči pa le tisto, kar človek, vsakdo od nas, lahko uresniči, ker pozna potrebe in možnosti človekovega srca, naše narave. VE, da hrepenimo po sreči, ljubezni, dobroti, resnici in pravici. To so vrednote, ki jih ni mogoče dobiti zastonj; zanje je potrebno nekaj žrtvovati. Žrtev pa ni težka, če je smiselna, sprejeta z ljubeznijo.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: PixaBay

obj.: Neža Novak