Nedelja, 15. september 2024: 24. navadna nedelja

24. navadna nedelja

V današnji kulturi in družbi obstajajo različne raziskave javnega mnenja, ki jih lahko kot podobo uporabimo za to, da bi lažje razumeli evangelij današnje nedelje. Raziskave javnega mnenja danes uporabljajo skoraj povsod, predvsem v politiki in ekonomiji.

Tudi Jezus je nekega dne hotel narediti raziskavo javnega mnenja, toda kot bomo videli, z drugačnimi nameni. Ti niso bili politični, ampak vzgojni.

Zdi se, kot da so apostoli pričakovali, da si bodo lahko končno dali duška in mu povedali, kaj se govori o njem.

Toda Jezus ni želel meriti svoje popularnosti ali stopnje svoje priljubljenosti pri ljudeh. Njegov namen je bil povsem drug. Zato je vprašal:

»Kaj pa vi pravite, kdo sem?«

To drugo, nepričakovano vprašanje jih je popolnoma zmedlo. Molk in spogledovanje. Če pri prvem vprašanju beremo, da so apostoli »odgovorili« vsi skupaj, kakor v zboru. Tokrat pa je glagol v ednini; en sam »odgovori«, in to Simon Peter:

»Ti si Kristus, Sin živega Boga!«

Če je za odgovor na prvo vprašanje zadostovalo, da so pogledali okoli sebe, prisluhnili mnenju ljudi, so se morali sedaj zazreti v svojo notranjost, prisluhniti zelo drugačnemu glasu, ki ne prihaja od mesa in krvi, ampak od Očeta, ki je v nebesih. Peter je bil deležen razsvetljenja »od zgoraj«.

To je prvo jasno priznanje resnične identitete Jezusa Kristusa, ki ga najdemo v evangelijih. To je v zgodovini prva javna izpoved vere v Jezusa!

Jezus Simonu zato spremeni ime, kot je to običajno v Svetem pismu, ko človek sprejme pomembno novo poslanstvo; imenuje ga Kefa, Skala. Resnična skala, »vogelni kamen« je in ostaja on sam, Jezus Kristus.

Ne moremo se potuhniti, moramo se vprašati tudi mi, kaj pravijo ljudje in kaj sam pravim o Jezusu. Zlahka zaznamo mnenja o Jezusu. Mnogo je knjig, ki delajo prav to in nam poročajo, kaj so mislili o Jezusu filozofi, teologi, književniki, celo ateisti.

Vse to človeku omogoča, da v odnosu do Jezusa ostane nevtralen. V tem primeru se med nas in Jezusa postavi varnostna pregrada tujih mnenj. Vse to nas ne vznemirja: ni se treba odločiti. Kot da bi danes šli naokoli z mikrofonom v roki in povpraševali ljudi, koga bodo volili na prihodnjih volitvah. Ni potrebno, da bi bili osebno politično opredeljeni.

Ko pa se zasliši tisti »kaj pa»ti«, se stvari hipoma spremenijo in postanejo resne. Zgodi se kakor kratek stik. »Kaj praviš ti, prav ti, kdo sem?« Tu se ni mogoče umakniti. Priti moraš na plan in se odločiti sam pred svojo vestjo. Stvari se spremenijo.

Tako nekoč kot danes so redki pripravljeni odgovoriti na to drugo vprašanje. Toda »zvesti«, še več, »blagrovani« so samo tisti, ki imajo pogum sprejeti milost in izpovedati: »Ti si Kristus, Sin živega Boga!«

S to vero krščanstvo stoji ali pade. Obstajajo železne konstrukcije zgrajene tako, da se, če na določeni točki spodmakneš ključni element, zrušijo same vase. Tako je zgrajena krščanska vera in ta občutljiva točka je vera v Jezusovo božansko naravo. Prav zaradi nje se krščanstvo razlikuje od vseh drugih religij na tem svetu. In prav tej veri, ne drugim, je obljubljena zmaga.

Vse do tu sem bil – recimo temu – tisti, ki sprašuje. Vas sem vpraševal: »Kdo je za vas Jezus Kristus?« V tem trenutku vam prepuščam mikrofon, da me vprašate vi: »In zate, kdo je zate Jezus Kristus?« Dana mi je milost (gre namreč za milost, nikakor za zaslugo), da vam lahko z velikim veseljem, in mislim, da z vso iskrenostjo rečem: »Da, tudi za mene, kakor za Petra, je Jezus Kristus Sin živega Boga.«

pripravil: Ervin Mozetič

foto: PixaBay

obj.: Neža Novak