Sobota, 5. oktober 2024: Srečne oči
Srečne oči
Srečne oči, ker vidijo, kar vi vidite! Povem vam, da so mnogi preroki in kralji želeli videti, kar vi vidite, pa niso videli in slišati, kar vi slišite, pa niso slišali« (Lk 10,23–24), smo pravkar slišali Jezusa. To nas spominja na neke druge besede iz evangelija. Marijina teta Elizabeta je svojo nečakinjo blagrovala, ker je verovala: »Blagor ji, ki je verovala …« (Lk 1,45). Ali pa spet drug dogodek. Neka žena iz množice je blagrovala Jezusovo mater: »Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile!« Jezus tega ni zanikal in ni nasprotoval, a je dodal: »Še bolj blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo« (prim Lk 11,27–28).
Iz vseh teh treh dogodkov veje skupno prepričanje, da je velika življenjska sreča in dar, če poznamo Jezusa Kristusa, če smo ga srečali, kar pomeni, če smo kdaj živo spoznali in začutili njegovo edinstvenost, neprimerljivost in verodostojnost.
Danes se nam ponujajo na nazorskih tržnicah sveta različni življenjski pogledi in nauki. Ko jih tehtamo in primerjamo, potem pa uvidimo, da se z Jezusom ne da primerjati nobena filozofija in nobena človeška modrost, tedaj srečamo Jezusa.
Srečamo ga, če se lahko pridružimo apostolu Petru, ko je na Jezusovo vprašanje, če ga bodo tudi apostoli zapustili, odvrnil: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš in mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti od Boga.«.
Biti srečen. Življenjski cilj marsikoga. Skoraj že naloga – sebi in svojim zagotoviti, da smo “srečni”. Kaj to sploh pomeni? Da se ne bojimo jutrišnjega dneva? Da “pozitivna” čustva prevladujejo? Da izpolniš to, kar si si zadal? Poznam ljudi, ki so živčni in nestrpni, ker niso “srečni”, vseskozi razmišljajo, kaj delajo narobe. Pa je “biti srečen” res merilo?
Naša največja sreča je, da imamo Jezusa. Boga, ki rešuje. Ki daje za nas svoje življenje. V luči njegove ljubezni trpljenje, bolečina, celo smrt, dobi drugačen okus. Če si z njim, to zadostuje – in veš, da je vse ostalo v življenju samo “za zraven”. Morda nisi samo zaradi njega v trenutku popolnoma srečen – veš pa, da če boš vztrajal z njim, da je dobro.
Videti Boga sredi vrveža današnjega sveta je pridržano le očem vere, ki more vzkliti iz semena, ki je padlo v srce malega in ponižnega človeka.
Videti Boga pomeni videti obličje Očeta v Sinu, ki se nam razodeva po Svetem Duhu.
Videti Boga pomeni skozi človeško nemoč zreti Božjo moč, skozi pohujšanje in nespamet križa zreti Božje veličastvo.
Prosimo Svetega Duha, naj razsvetli oči našega srca, da bomo zmogli naše težave, padce, stiske in zablode gledati v luči skrivnosti Božjega učlovečenja, smrti in vstajenja.
pripravil: Ervin Mozetič
foto: Canva
obj.: Neža Novak