Jezus svari pred nezdravo navezanostjo – tudi na otroka

V življenju se hitro na marsikaj navežemo. To je povsem naravno in s tem ni nič narobe. Lepo je, ko smo navezani na dom, na svojega zakonca, družino, starše, sorodnike in prijatelje. Navezani smo lahko tudi na določen kraj, na počitnice na določeni destinaciji, na nekatere vsakodnevne rituale, kulturo in druge navade. Te velike ali drobne navezanosti so dobre, kadar gradijo naše odnose in bogatijo naše življenje.

A tudi na najboljše stvari smo lahko navezani na nezdrav način. Človek je lahko pretirano navezan ne le na svojo družbeno pozicijo, na oblast, moč, bogastvo, kariero, službo, premoženje in luksuz. Kaj hitro se zgodi, da se preveč naveže tudi na svoje najdražje, na najožje družinske člane. V takem primeru odnosi postanejo zadušljivi, posesivni. V njih ni več prave svobode in pristnega stika. Nezdrava navezanost starša na otroka danes ni tako redek pojav. Otroka spravlja v veliko stisko, ker ima starše rad, po drugi strani pa se mora pred njimi zaščititi. Zaradi mešanice nasprotujočih občutkov čuti krivdo. Muči ga breme odgovornosti za starše, ki so mu nudili in dali vse, on pa bi rad živel svoje življenje.

To se ne more zgoditi, če je Bog na prvem mestu. Jezus zato v tem smislu opominja vsakega človeka, da mora izpustiti iz rok in se zaradi Njega odpovedati tudi svojim staršem, bratom, sestram, prijateljem, celo svojemu otroku. Saj če ima kogarkoli od njih raje od Boga, ga naredi za svojega malika, sam pa postane njegov suženj.

Božja volja je, da bi živeli kot svobodni Božji otroci. Za nas je dobro, če se zavedamo, da vsak dober dar prihaja od Boga in se Mu znamo zanj zahvaliti. Otroci so za starše največje darilo in zato je velika tudi skušnjava navezanosti nanje. Nad nami ta skušnjava izgubi moč, če se Bogu vsak dan zahvalimo za otroka in ga izročamo v Njegove roke.

Foto: freepik.com

Obj.: L. M.