Ponedeljek, 2. december 2024: Nisem vreden

Evangelist pripoveduje zgodbo o stotniku, ki je pokazal tako močno vero, da je njegov stavek sprejet kot besedilo, ki ga ponavljamo vsak dan pri maši.

Ta stavek razkriva veliko ponižnost človeka, ki se zaveda, da je le slaboten človek, ki se zaveda, kako vse prejema od Boga in se mu zaradi globokega zavedanje lastne grešnosti in slabotne ljubezni ne upa približati in ga prositi za milost.

Ko človek prizna pred Bogom svojo majhnost, ne izgubi svojega dostojanstva. Nasprotno. Ko izpove resnico o Božji veličini, se njegovo dostojanstvo celo poveča.

Vendar ni dovolj, da pripadamo krščanski veri, ampak moramo tudi živeti iz vere. Zato je potrebno, da smo pripravljeni za Boga tudi kaj narediti, tvegati svojo udobnost, svoje intimno krščanstvo in se podati na pot pričevanja.

Kakšna so tveganja na področju vere? Zelo velika. Stotnik iz evangelija je to dobro vedel, saj je imel pod seboj sto vojakov, ki jim je poveljeval, zato se je čutil odgovornega za vse, kar je od njih zahteval in kako jih je vodil, da ni izpostavljal njihovega življenja. Vse svoje izkušnje je bil sposoben povedati z enim samim stavkom pred osebo, ki je bila mogočnejša in sposobnejša od njega, pred Bogom: »Gospod, ne trudi se, saj nisem vreden, da prideš pod mojo streho!« S to svojo držo in prepričanjem je pokazal, da je pred Bogom slaboten služabnik, ki mu Bog veliko zaupa, sam pa se čuti velikokrat nesposobnega, da bi to zaupanje opravičil z doslednim življenjem.

Tako stotnika Jezus postavi za zgled, kako je treba biti odprt za vero, kako je treba v veri tvegati in zaupati Bogu kljub svoji slabotnosti.

Kdaj smo nazadnje prosili Jezusa za ozdravljenje ali karkoli drugega s podobnim zaupanjem in vero kot stotnik? In se ob tem počutili nevredne?
Stotnik se je zavedal ali si vsaj mislil, da ga kot pogana in kot predstavnika okupatorjev, Jezus ne bo prav z veseljem poslušal. A se je zmotil. Jezus prav z ozdravljenjem njegovega služabnika pokaže, da je nebeško kraljestvo za vse.
Vživimo se v dogajanje srečanja Jezusa in stotnika. Opazujemo osebe. Pozorni smo kako je Jezus navdušen nad stotnikovo vero. Poskušamo začutiti Jezusovo zares brezmejno usmiljenje.
Premišljujemo ob tem dogodku in poslušamo kaj Gospod želi, da storimo prav mi, vsak osebno? Potrebuje morda kdo naše usmiljenje in pozornost?

Priznati svojo majhnost, slabotnost in nevrednost ter kljub temu zaupati v Besedo, ki je meso postala, pomeni stopiti na pot spreobrnjenja in priličenja tej Besedi. Beseda Boga je beseda ljubezni, ki ustvarja brez slehernega preračunavanja in interesa in ki se je po učlovečenju združila z vsakim človekom. Odgovorimo na klic Ljubezni, ki ljubi brezpogojno, tako, da jo objamemo odprtih dlani v zavesti, da ne išče naših “daril” in zaslug. Objemimo Ljubezen v našem bratu, v naši sestri.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: Neža Novak