Misli papeža Leona XIV. o zakonu in o družini

Papež Leon XIV. je bil 8. maja 2025 izvoljen za papeža in od takrat je v svojih nagovorih večkrat izpostavil dragocenost zakramenta zakona in poudaril pomen družine za današnji čas. Tukaj navajamo nekaj njegovih misli.

Zakoncem

– V zadnjih desetletjih smo prejeli znamenje, ki razveseljuje in hkrati daje misliti: mislim na to, da so zakonci razglašeni za blažene in svetnike, in to ne ločeno, ampak skupaj, kot zakonca. Mislim na sveta Ludvika in Zelijo Martin, starša svete Terezije Deteta Jezusa; pa tudi na blažena Alojza in Marijo Beltrame Quattrocchi, katerih družinsko življenje je potekalo v Rimu prejšnjega stoletja. In ne pozabimo na poljsko družino Ulma: starši in otroci, združeni v ljubezni in mučeništvu. Rekel sem, da je to znamenje, ki nam da misliti. Da, s tem ko Cerkev izpostavlja zakonce kot zgledne priče, nam sporoča, da današnji svet potrebuje zakonsko zvezo, da spozna in sprejme Božjo ljubezen ter da z njeno združujočo in spravljivo močjo premaga sile, ki razkrajajo odnose in družbe.

– Zato vam zakonci s srcem polnim hvaležnosti in upanja pravim: zakon ni ideal, ampak merilo resnične ljubezni med moškim in ženo: popolna, zvesta, rodovitna ljubezen. Medtem ko vas spremeni v eno meso, vas ta ista ljubezen naredi sposobne, da po Božji podobi dajete življenje.

– Morda mnogi mladi, ki v današnjih dneh izberejo skupno življenje namesto krščanskega zakona, v resnici potrebujejo nekoga, ki jim bo na konkreten in razumljiv način, zlasti z življenjskim zgledom, pokazal, kaj je dar zakramentalne milosti in kakšna moč prihaja iz njega; da jim bo pomagal razumeti lepoto in veličino poklicanosti v ljubezen in služenje življenju, ki ga Bog podarja zakoncem.

– Mnogi starši pri vzgoji otrok v veri potrebujejo skupnosti, ki jih podpirajo pri ustvarjanju pogojev za srečanje z Jezusom, kraje, kjer se uresničuje občestvo ljubezni, ki najde svoj končni vir v samem Bogu.

Družinam

– Ne pozabimo: prihodnost ljudi ustvarjajo družine.

– V družini se vera prenaša skupaj z življenjem iz roda v rod. Podeljuje se kot hrana na mizi in kot ljubezen srca. Zaradi tega je privilegiran kraj za srečanje z Jezusom, ki nas vedno ljubi in nam želi dobro.

– Ljubljeni, prejeli smo življenje, preden smo si ga želeli. Kot je učil papež Frančišek, so »vsi ljudje otroci, vendar nihče od nas ni odločal o tem, da bi se rodil«. Ne samo to. Takoj ko smo se rodili, smo za življenje potrebovali druge, tega ne bi zmogli sami. Nekdo drug nas je rešil, poskrbel za nas, za naše telo in duha. Vsi torej živimo zahvaljujoč odnosu, to je svobodni in osvobajajoči vezi človečnosti in medsebojne skrbi.

– Med njimi so mame, očetje, otroci, mladi in najstniki, včasih odtujeni zaradi iluzornih življenjskih modelov, kjer ni prostora za vero in h katerim v veliki meri prispeva izkrivljena podoba medijev, ki so sami po sebi potencialno dobri, kot so družbena omrežja, ampak škodljivi, če postanejo sredstvo zavajajočih sporočil.

– Zelo potrebno je spodbujati srečanje z Božjo nežnostjo, ki spoštuje in ljubi zgodbo vsakega človeka. Ne gre za to, da bi na težka vprašanja dajali nagle odgovore, ampak prej za to, da postanemo blizu osebam, jih poslušamo, pri tem pa poskušamo skupaj z njimi razumeti, kako pristopiti k težavam, pripravljeni, da se odpremo, ko je treba, za nove kriterije vrednotenja in drugačne načine delovanja, kajti vsaka generacija je drugačna od prejšnje in prinaša svoje lastne izzive, sanje in vprašanja. A sredi mnogih sprememb Jezus Kristus ostaja “isti, včeraj in danes in na veke” (Heb 13,8). Zatorej, če hočemo družinam pomagati živeti radostne poti občestva in biti semena vere drug za drugega, je treba najprej gojiti in obnoviti našo identiteto vernikov.

Staršem

– Zato vas spodbujam, da ste svojim otrokom zgled doslednosti, obnašajte se tako, kot želite, da se obnašajo oni, jih vzgajajte k svobodi s poslušnostjo, vedno iščite v njih dobro in sredstva, da to povečate.

– Globoka zahteva po neskončnem, ki je vpisana v srce vsakega človeka, očetom in materam dodeljuje nalogo, da svojim otrokom pomagajo k zavedanju Božjega očetovstva, kot je zapisal sveti Avguštin: “Zakaj le pri tebi je studenec življenja in le v tvoji svetlobi bomo gledali luč” (Izpovedi, XIII, 16).

Otrokom

– In vi, otroci, bodite hvaležni svojim staršem. Reči »hvala« za dar življenja in za vse, kar nam je z njim vsak dan podarjeno, je prvi način, da spoštujemo svojega očeta in mater (prim. Mz 20,12).

Starim staršem

– Nazadnje, dragi stari starši in ostareli, priporočam, da čuvate tiste, ki jih imate radi z modrostjo in sočutjem, s ponižnostjo in potrpežljivostjo, ki so vas leta naučila.

Vir: Vatican News

Foto: Vatican Media

Obj.: L. M.