Ljubezen vse prenaša, vse upa, vse veruje

Danes se želim s teboj pogovarjati o ljubezni. O ljubezni, ki še vedno verjame v dobro v tistih, ki so drugačni. V njihovo vrnitev. Ki upa čez vse. Nikoli ne odneha. Predvsem pa: vztraja.

Dragi prijatelj, ni lahko prenašati brata, ki ne hodi po poti, ki bi si jo želel zanj. Težko je gledati otroka, ki si ga vse življenje vzgajal v veri, kako tava. Med iskanjem ne vidiš modrine neba pred nosom. Težko je, ko tvoj prijatelj zapusti dragega Kristusa zaradi malo zemeljske sladkosti, malo nočne zabave in peščice majhnih kovancev, ki mu jih ponudi kakšen mimoidoči v življenju.

In ljubezen včasih o tem samo molči. Je prisotna v bližini in upa na najboljše. Ljubezen včasih posluša ta glas in ne ukrepa, dokler ji ne zašepeta. Včasih je potrpežljiva leta, nikoli ne obupa nad tiho molitvijo za spreobrnjenje bližnjega.

Ljubezen pridiga predvsem z življenjem. Z majhnimi človeškimi besedami prijaznosti. Z dobrimi dejanji, ki konkretno pomagajo tistim, ki so drugačni v stiski. Ljubezen prenaša tiste, ki so drugačni. Prenaša tiste, ki ne mislijo enako. Ljubezen včasih samo čaka. In verjame, da se bodo vrnili. Ljubezen verjame, tudi ko nihče drug ne verjame v njihovo vrnitev. Čaka v žepu dobrega Očeta, vsak dan kuka, kdaj bo prišel, kdaj bo prosil odpuščanja iz razuzdanosti. Ljubezen si upa reči prijazno besedo tistemu, ki jo prizadene. Ki prezira, ki ne prenese ljubezni. Na skrivaj vzame pšenično zrno in ga potisne v njegov lačen žep, ne da bi kdo vedel.

Zapre oči pred zlom, ki ji ga povzročajo, nato pa jih spet odpre, jih podrgne in spet vidi vse.

Glej, čudovit dan! Posut s soncem. Glej, majhen otrok poskuša doseči gugalnico. Diši po lila. Svet je še vedno lep. Glej, dva starca se držita za roke. Vrabca še vedno iščeta drobtine. Svet je še vedno lep. Majhne mravlje prinašajo velike drobtine v svoja mravljišča za zimo.

Iz filma Moje pesmi, moje sanje je čudovita misel, ki govori o lepih mislih. Ko vam je težko prenašati krivico in ostrost, pomislite, za kaj ste lahko hvaležni. Za dežne kaplje, ki vas gledajo z bilk trave, za spomine iz otroštva. Vedno se lahko spomnite tiste stare tete, ki vam je ob nedeljah prinašala sladkorne bonbone, ali pa se spomnite, ko ste na sprehodu prvič poskusili sladkorno peno, kjer ste si umazali novo jakno. Lahko se veselite zgodb o princih in princeskah. Okopajte se v sončnem zahodu. Lahko verjamete v dobroto, v srečen konec zgodbe o majhni pikapolonici, ki je pristala na otoku z zakladom.

Iščite lepoto v majhnih stvareh: v spominih, v nasmehih, v dotikih. Občudujte svet in Božjo ustvarjalnost, ki jo je pustil v majhnih stvareh, da bi se vam lahko smejal skozi stvarjenje. Verjemite v dobroto. V potrpežljivost. Da ste lahko potrpežljivi. Lahko vsaj malo dlje zdržite. Lahko molite. Še danes lahko greste na balkon, vdihnete svež zrak in pozdravite svojega nebeškega Očeta. Lahko mu poveš zgodbo. Lepe stvari.

Še vedno lahko verjameš. Povzpni se na prste in sezi po mavrici. Lahko verjameš, da veter prinaša stare časopise, napisane z dobrimi novicami. Lahko verjameš v človeka poleg sebe, da zmore, da si želi, da ga bo milost z neba kot rosa nekega dne oblekla v dobroto. Lahko verjameš, da slepi še vedno vidijo. Lahko verjameš v skrivnosti in da še vedno obstajajo tisti, ki jih hranijo. Ki skrivajo upanje pod svojimi majicami.

Lahko se smejiš belemu konju, ko se zdi, da le naivni še vedno upajo in se veselijo. Ljubezen je včasih zelo naivna, nepreračunljiva. Preprosto obstaja. Upa čez vse.

Predstavljaj si čudovite jase naše Logarske doline, Piran, predstavljaj si Alpe in njihove mogočne vrhove, ki te objemajo. Vsa narava obstaja, da te spodbuja k ljubezni. Ker je ljubezen edino zlato v Božjih očeh. Edina dragocenost, ki ne preneha, tudi ko naše oči umrejo od gledanja. Nikoli ne preneha, v globinah večnosti ostaja kot zlati prah, ki se igra na soncu.

In če bi imel vso modrost in vse zlato in če bi pustil, da tvoje telo gori, ti brez kapljice ljubezni nič ne bi koristilo. Blagor bedakom zaradi ljubezni, modri in inteligentni bodo zmagali v nebesih, če ne bi imeli iste ljubezni.

Dragi prijatelj, danes si lahko nadeneš ljubezen in se podaš v svet, prenašaš svoje tavajoče bližnje in njihovo svobodo. In lahko verjameš, predajajoč se Bogu, da jih bo veter milosti nekega dne pripeljal pred Njegovo lepoto. Da se bodo pokesali, si oblekli ljubezen in bili rešeni.
Lahko jih prenašaš v veri in upanju, da se bodo nekega dne ponovno rodili. Da jih bodo nekega dne kapljice jutranje rose oprale z Božjim usmiljenjem.

Ljubezen je čudežna: ima moč, da na hrbtu nosi breme nekoga drugega, dokler ga ne prinese v nebesa.
Ljubezen se nikoli ne ustavi!
Nikoli ne obupaj nad ljubeznijo.

prev. in prir.: NN

vir: Žena vrsna