V težkih situacijah moli Psalm 77
Vsi se včasih znajdemo v situacijah, ki se nam zdijo brezizhodne, nerešljive. Takrat zlahka začnemo padati v obup, znajdemo se v strahu in pozabimo, da je Bog vsemogočen. Ni situacije, ki je On ne bi mogel rešiti. Želi obiskati tudi tvoje srce, tvojo družino, tvoje življenje. Ni tukaj samo za druge. Psalmist ponuja čudovito rešitev za takšne čase strahu in tesnobe – beri, premišljuj, živi po tem!
Psalm 77
Zborovodju, po Jedutúnovem napevu. Asáfov psalm.
Moj glas gre k Bogu, moram vpiti,
moj glas gre k Bogu, da mi bo prisluhnil.
Na dan svoje stiske iščem Gospoda,
ponoči se moja roka izteguje in ne omaguje,
moja duša se noče potolažiti.
Spominjam se Boga in vzdihujem,
tožim in moj duh obupuje.
Veke mojih oči razpiraš,
zbegan sem, da ne morem govoriti.
Preudarjam dneve od nekdaj,
leta davnih vekov.
Ponoči se spominjam svoje glasbe,
s svojim srcem tožim
in moj duh išče:
»Nas bo mar Gospod na veke zavračal,
ne bo nikoli več dobrohoten?
Je za vedno izginila njegova dobrota,
je končal izrek za vse rodove?
Je Bog pozabil biti milostljiv,
je v jezi zaprl svoje usmiljenje?« Sela.
In dejal sem: »V tem je moja bolečina,
da se je spremenila desnica Najvišjega.«
Spominjam se del Gospodovih,
zares, od nekdaj se spominjam tvojega čudeža.
Premišljam o vsem tvojem delovanju,
o tvojih dejanjih tožim.
O Bog, v svetišču
je tvoja pot;
kateri bog je velik kakor Bog?
Ti si Bog, ki dela čudeže,
spoznati daješ svojo moč med ljudstvi.
Z laktom si odrešil svoje ljudstvo,
Jakobove in Jožefove sinove.
Videle so te vode, o Bog,
videle so te vode, stokale so,
tudi morske globine so trepetale.
Oblaki so lili vode,
oglašali so se oblaki,
tudi tvoje puščice so švigale.
Glas tvojega groma je bil v viharju,
bliski so razsvetljevali zemeljski krog,
trepetala in tresla se je zemlja.
Čez morje je vodila tvoja pot,
tvoja steza čez velike vode,
a tvojih sledov ni bilo mogoče spoznati.
Kakor čredo si vodil svoje ljudstvo,
z Mojzesovo in Aronovo roko.
obj.: NN
foto: Canva
Povej naprej.
Oglejte si še
