Utrinki s Škofjeloškega pasijona: Smrt in pekel
Smrt
Jest sem ta grenka smert jemenvana,
od teh visokih nebes na ta svet poslana.
Jest mam te papeže, škofe, korarje inu kardinale,
cesarje, firšte, hercoge, grofe inu mogočne krale,
tudi vse, kar živi na sveti,
imam pod moja oblast vzeti.
Ah, vi grešniki, skuste vaše oči odpreti
ter premislite: kar živi, more enkrat umreti.
Pekel
… Zdej so se meni te oči,
ali prepoznu, odperle,
kir nimam več v meni moči,
nebesa so se zaprle.
Oj me, o večnost, večne dni morem tadaj terpeti,
vsaka minuta se me zdi veliku let goreti.
Oh, taka ne bom nikuli več vidla obličje božje,
le ta je v serce veči meč, koker vse martre inu orožje.
Oh, de bi mogla enkrat vmert, bi otla še več terpeti…
Oh, grešni človek, spremisli prou, de sem k meni na prideš,
delej pokuro, kir si z(d)rou, zakaj smerti ne odideš.
Na osnovi digitaliziranega besedila Škofjeloškega pasijona pripravila: Mojca Bertoncel
Foto: Mojca Bertoncel