Loading dogodki

18. avgusta goduje cesarica sv. Helena, to je revno dekle, ki je postala mati rimskega cesarja Konstantina Velikega, ki je prenehal preganjati kristjane in leta 313 priznal krščanstvo kot enakopravno religijo. In pri tem se v svoji skromnosti in dobrodelnosti sploh ni spremenila.

 

Iz življenja …

Heleno, dekle iz revne družine v Drepanumu v Bitnji (v današnji Turčiji), so verjetno odlikovale posebne vrline, ko se je z njo poročil rimski častnik Konstancij Klor. Vendar se je leta 293, ko je postal sovladar v zahodnem delu cesarstva, moral – kot so narekovali običaji – poročiti z ženo plemenitega rodu, in zaradi česar je bila Helena potisnjena v ozadje, čeprav je že rodila sina Konstantina.

Skromno in v senci, kot je živela že v otroštvu, je Helena živela vse do leta 306, ko je njen sin Konstantin nasledil očeta na prestolu. Sin jo je brez obotavljanja povabil na cesarski dvor in dal celo njeno podobo vtisniti na kovanec.

A Helena zaradi tega ni postala prevzetna; svoj položaj je izkoristila za še več dobrih del. Leta 312 se je dala krstiti in se vneto trudila za širitev krščanstva. Na bogoslužje je redno prihajala v skromnih oblačilih in se pomešala med ljudmi, ne da bi si iskala prve vrste. Zidala je cerkve in kapele.

Ko je bila že visoko v letih, se je odločila, da gre na romanje v Sveto deželo. Tam je ostala dve leti. Zgraditi je dala baziliko Jezusovega rojstva v Betlehemu, baziliko na Oljski gori ter Baziliko Božjega groba v Jeruzalemu. Legenda jo povezuje z najdenjem Jezusovega križa in zaradi česar jo imenujemo tudi Helena Križarica. Te relikvije je prinesla v Rim, kjer jih še danes častijo v baziliki Svetega križa.

Sv. Helena je umrla 18. avgusta 330 v Konstantinoplu. Njen sin je Drepanum dal preimenovati v Helenopolis, množice ljudi pa so se začele zbirati na njenem grobu v rimskem mavzoleju in jo častiti kot svetnico.

 

Upodobitve

Umetniki sv. Heleno upodabljajo kot cesarico s križem ali modelom cerkve v rokah.

 

Zavetnica

Je zavetnica arheologov, spreobrnjencev, težkih zakonov, ločencev; priprošnjica pri iskanju izgubljenih predmetov.

 

Cerkve v Sloveniji

Sv. Heleni je pri nas posvečenih 17 cerkva (6 župnijskih, 11 podružničnih).

Sv. Heleni so posvečene naslednje ŽUPNIJSKE cerkve:

  • Hotič (LJ nadškofija)
  • Loka pri Zidanem mostu (CE škofija)
  • Pertoča (MS škofija)
  • Prem (KP škofija)
  • Sv. Helena – Dolsko (LJ nadškofija)
  • Zagorje (KP škofija)

PODRUŽNIČNE cerkve posvečene sv. Heleni:

ŽUPNIJA (škofija) NASELJE s cerkvijo
1. Bela Cerkev (NM škofija) Draga
2. Cerklje na Gorenjskem (LJ nadškofija) Grad
3. Črna na Koroškem (MB nadškofija) Podpeca
4. Dragatuš (NM škofija) Belčji vrh
5. Mirna (NM škofija) Mirna
6. Podzemelj (NM škofija) Zemelj
7. Predloka (KP škofija) Podpeč
8. Rodik (KP škofija) Gradišče
9. Sedlo (KP škofija) Podbela
10. Slivnica pri Celju (CE škofija) Javorje
11. Šmiklavž pri Slovenj Gradcu (MB nadškofija) Graška gora

Gradiva:

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

18. avgusta goduje cesarica sv. Helena, to je revno dekle, ki je postala mati rimskega cesarja Konstantina Velikega, ki je prenehal preganjati kristjane in leta 313 priznal krščanstvo kot enakopravno religijo. In pri tem se v svoji skromnosti in dobrodelnosti sploh ni spremenila.

 

Iz življenja …

Heleno, dekle iz revne družine v Drepanumu v Bitnji (v današnji Turčiji), so verjetno odlikovale posebne vrline, ko se je z njo poročil rimski častnik Konstancij Klor. Vendar se je leta 293, ko je postal sovladar v zahodnem delu cesarstva, moral – kot so narekovali običaji – poročiti z ženo plemenitega rodu, in zaradi česar je bila Helena potisnjena v ozadje, čeprav je že rodila sina Konstantina.

Skromno in v senci, kot je živela že v otroštvu, je Helena živela vse do leta 306, ko je njen sin Konstantin nasledil očeta na prestolu. Sin jo je brez obotavljanja povabil na cesarski dvor in dal celo njeno podobo vtisniti na kovanec.

A Helena zaradi tega ni postala prevzetna; svoj položaj je izkoristila za še več dobrih del. Leta 312 se je dala krstiti in se vneto trudila za širitev krščanstva. Na bogoslužje je redno prihajala v skromnih oblačilih in se pomešala med ljudmi, ne da bi si iskala prve vrste. Zidala je cerkve in kapele.

Ko je bila že visoko v letih, se je odločila, da gre na romanje v Sveto deželo. Tam je ostala dve leti. Zgraditi je dala baziliko Jezusovega rojstva v Betlehemu, baziliko na Oljski gori ter Baziliko Božjega groba v Jeruzalemu. Legenda jo povezuje z najdenjem Jezusovega križa in zaradi česar jo imenujemo tudi Helena Križarica. Te relikvije je prinesla v Rim, kjer jih še danes častijo v baziliki Svetega križa.

Sv. Helena je umrla 18. avgusta 330 v Konstantinoplu. Njen sin je Drepanum dal preimenovati v Helenopolis, množice ljudi pa so se začele zbirati na njenem grobu v rimskem mavzoleju in jo častiti kot svetnico.

 

Upodobitve

Umetniki sv. Heleno upodabljajo kot cesarico s križem ali modelom cerkve v rokah.

 

Zavetnica

Je zavetnica arheologov, spreobrnjencev, težkih zakonov, ločencev; priprošnjica pri iskanju izgubljenih predmetov.

 

Cerkve v Sloveniji

Sv. Heleni je pri nas posvečenih 17 cerkva (6 župnijskih, 11 podružničnih).

Sv. Heleni so posvečene naslednje ŽUPNIJSKE cerkve:

  • Hotič (LJ nadškofija)
  • Loka pri Zidanem mostu (CE škofija)
  • Pertoča (MS škofija)
  • Prem (KP škofija)
  • Sv. Helena – Dolsko (LJ nadškofija)
  • Zagorje (KP škofija)

PODRUŽNIČNE cerkve posvečene sv. Heleni:

ŽUPNIJA (škofija) NASELJE s cerkvijo
1. Bela Cerkev (NM škofija) Draga
2. Cerklje na Gorenjskem (LJ nadškofija) Grad
3. Črna na Koroškem (MB nadškofija) Podpeca
4. Dragatuš (NM škofija) Belčji vrh
5. Mirna (NM škofija) Mirna
6. Podzemelj (NM škofija) Zemelj
7. Predloka (KP škofija) Podpeč
8. Rodik (KP škofija) Gradišče
9. Sedlo (KP škofija) Podbela
10. Slivnica pri Celju (CE škofija) Javorje
11. Šmiklavž pri Slovenj Gradcu (MB nadškofija) Graška gora

Gradiva:

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

18. avgusta goduje cesarica sv. Helena, to je revno dekle, ki je postala mati rimskega cesarja Konstantina Velikega, ki je prenehal preganjati kristjane in leta 313 priznal krščanstvo kot enakopravno religijo. In pri tem se v svoji skromnosti in dobrodelnosti sploh ni spremenila.

 

Iz življenja …

Heleno, dekle iz revne družine v Drepanumu v Bitnji (v današnji Turčiji), so verjetno odlikovale posebne vrline, ko se je z njo poročil rimski častnik Konstancij Klor. Vendar se je leta 293, ko je postal sovladar v zahodnem delu cesarstva, moral – kot so narekovali običaji – poročiti z ženo plemenitega rodu, in zaradi česar je bila Helena potisnjena v ozadje, čeprav je že rodila sina Konstantina.

Skromno in v senci, kot je živela že v otroštvu, je Helena živela vse do leta 306, ko je njen sin Konstantin nasledil očeta na prestolu. Sin jo je brez obotavljanja povabil na cesarski dvor in dal celo njeno podobo vtisniti na kovanec.

A Helena zaradi tega ni postala prevzetna; svoj položaj je izkoristila za še več dobrih del. Leta 312 se je dala krstiti in se vneto trudila za širitev krščanstva. Na bogoslužje je redno prihajala v skromnih oblačilih in se pomešala med ljudmi, ne da bi si iskala prve vrste. Zidala je cerkve in kapele.

Ko je bila že visoko v letih, se je odločila, da gre na romanje v Sveto deželo. Tam je ostala dve leti. Zgraditi je dala baziliko Jezusovega rojstva v Betlehemu, baziliko na Oljski gori ter Baziliko Božjega groba v Jeruzalemu. Legenda jo povezuje z najdenjem Jezusovega križa in zaradi česar jo imenujemo tudi Helena Križarica. Te relikvije je prinesla v Rim, kjer jih še danes častijo v baziliki Svetega križa.

Sv. Helena je umrla 18. avgusta 330 v Konstantinoplu. Njen sin je Drepanum dal preimenovati v Helenopolis, množice ljudi pa so se začele zbirati na njenem grobu v rimskem mavzoleju in jo častiti kot svetnico.

 

Upodobitve

Umetniki sv. Heleno upodabljajo kot cesarico s križem ali modelom cerkve v rokah.

 

Zavetnica

Je zavetnica arheologov, spreobrnjencev, težkih zakonov, ločencev; priprošnjica pri iskanju izgubljenih predmetov.

 

Cerkve v Sloveniji

Sv. Heleni je pri nas posvečenih 17 cerkva (6 župnijskih, 11 podružničnih).

Sv. Heleni so posvečene naslednje ŽUPNIJSKE cerkve:

  • Hotič (LJ nadškofija)
  • Loka pri Zidanem mostu (CE škofija)
  • Pertoča (MS škofija)
  • Prem (KP škofija)
  • Sv. Helena – Dolsko (LJ nadškofija)
  • Zagorje (KP škofija)

PODRUŽNIČNE cerkve posvečene sv. Heleni:

ŽUPNIJA (škofija) NASELJE s cerkvijo
1. Bela Cerkev (NM škofija) Draga
2. Cerklje na Gorenjskem (LJ nadškofija) Grad
3. Črna na Koroškem (MB nadškofija) Podpeca
4. Dragatuš (NM škofija) Belčji vrh
5. Mirna (NM škofija) Mirna
6. Podzemelj (NM škofija) Zemelj
7. Predloka (KP škofija) Podpeč
8. Rodik (KP škofija) Gradišče
9. Sedlo (KP škofija) Podbela
10. Slivnica pri Celju (CE škofija) Javorje
11. Šmiklavž pri Slovenj Gradcu (MB nadškofija) Graška gora

Gradiva:

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše