Loading dogodki

Sv. Benedikt iz Nursije, oče zahodnega meništva, ustanovitelj benediktincev, je najbolj znan po svojem redovnem pravilu, ki ga lahko povzamemo v treh besedah: »Moli in delaj!« Njegova sestra dvojčica Sholastika je tudi svetnica.

 

Iz življenja …

Sv. Benedikt se je rodil okoli leta 480 v Nursiji v Italiji v premožni družini, zaradi česar sta oba s sestro dvojčico sv. Sholastiko dobila odlično vzgojo. Ko so ga starši poslali na študij v Rim, je spoznal, da je tamkajšnje življenje, tudi v duhovniških krogih, zelo daleč od tistega, kar je želel Bog. Zato zapusti šolo in se umakne v votlino blizu mesta Subiaco, kjer tri leta živi popolnoma ločen od sveta, v odrekanju in pokori. Glas o njegovi svetosti se hitro razširi, zato ga mnogi pridejo gledat in poslušat. Razne skupine menihov ga vabijo, naj bo njihov duhovni oče (opat).

Po prvih poskusih vzpostavitve reda, pri katerih so ga nekateri razpuščeni menihi poskušali celo zastrupiti, je Benedikt v tej dolini Subiaco svoje privržence razdelil v dvanajst malih samostanov, katere je sam vodil kot opat. Tam je bil tudi samostan njegove sestre Sholastike.

Leta 529 se je skupaj z nekaterimi najboljšimi menihi preselil na goro Cassinium, kjer je postavil samostan Monte Cassino in kot duhovni vodja vseh napisal Redovniško pravilo (Regula), ki je postalo stoletno vodilo ne le benediktincem, temveč tudi večini zahodnih, evropskih redov. V njej se je oprl na starejšo tradicijo, zlasti egiptovskih in grških menihov ter očetov. Monte Cassino je zasvetil kot novo žarišče krščanske omike. Njegova redovna pravila lahko povzamemo v treh besedah: »Ora et labora!« (Moli in delaj!), kjer gre za skladno povezovanje dela in molitve, in s čimer je vplival na celotno zahodno miselnost.

Skupnost na Monte Cassinu je vodil vse do svoje smrti (21. marca 547), ki jo je sam vnaprej napovedal.

 

Upodobitve

Umetniki ga najpogosteje upodabljajo v črni redovni obleki s kelihom in kačo, vrano s kruhom, knjigo pravil, pelikanom, z njegovo sestro dvojčico sv. Sholastiko.

 

Zavetnik

Papež Pavel VI. ga je leta 1964 razglasil za prvega zavetnika Evrope. Je tudi zavetnik zahodnega meništva, učiteljev, rudarjev, šolarjev in umirajočih; pomočnik priti vročici, vnetju, zastrupitvi in magiji.

Molimo

Sv. oče Benedikt, tebe je Bog blagoslovil z milostjo in imenom.

Ti si stoje in v molitvi, z dvignjenimi rokami proti nebu, izročil svojo čisto dušo v roke svojega Stvarnika.

Obljubil si, da boš ob zadnjem smrtnem boju močno varovati pred vsako hudičevo zanko vse tiste,

ki se bodo vsak dan spominjali tvoje častitljive smrti in tvoje blaženosti v nebesih.

Častitljivi oče Benedikt, prosimo te, varuj nas s svojim svetim blagoslovom,

da se nikdar ne bomo oddaljili od našega Gospoda Jezusa Kristusa, od tebe in vseh Božjih izvoljencev.

Prihiti nam na pomoč, kadar nas zli duh najbolj napada.

Brani in varuj nas ter nam izprosi veliki blagoslov za srce, dušo in vse naše življenje. Amen.

***

Sv. Benedikt, oče zahodnega meništva in zavetnik Evrope, tvoji duhovni sinovi so v tej stari celini zasadili krščanski korenine vere in kulture. Naj te korenine nikdar ne usahnejo, ampak obrodijo bogate sadove za čas in za večnost. Sveti Benedikt, zavetnik Evrope, prosi za naš slovenski narod in za vse prebivalce Evrope.

Cerkve na Slovenskem

Pri nas je sv. Benediktu posvečenih 9 cerkva (4 župnijske, 5 podružničnih).

ŽUPNIJSKE cerkve

Sv. Benediktu so posvečene župnije:

  • Kančevci (v MS škofiji),
  • Kresnice (v LJ nadškofiji),
  • Stranje (v LJ nadškofiji),
  • Sv. Benedikt V Slovenskih goricah (v MB nadškofiji).

PODRUŽNIČNE cerkve

ŽUPNIJA (škofija) NASELJE s cerkvijo
1. Podbrezje (LJ nadškofija) Tabor
2. Polica (LJ nadškofija) Blečji vrh
3. Sevnica (CE škofija) Žigrski vrh
4. Sladka gora (CE škofija) Mestinje
5. Stari trg pri Ložu (LJ nadškofija) Kozaršče

Gradiva:

 

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Sv. Benedikt iz Nursije, oče zahodnega meništva, ustanovitelj benediktincev, je najbolj znan po svojem redovnem pravilu, ki ga lahko povzamemo v treh besedah: »Moli in delaj!« Njegova sestra dvojčica Sholastika je tudi svetnica.

 

Iz življenja …

Sv. Benedikt se je rodil okoli leta 480 v Nursiji v Italiji v premožni družini, zaradi česar sta oba s sestro dvojčico sv. Sholastiko dobila odlično vzgojo. Ko so ga starši poslali na študij v Rim, je spoznal, da je tamkajšnje življenje, tudi v duhovniških krogih, zelo daleč od tistega, kar je želel Bog. Zato zapusti šolo in se umakne v votlino blizu mesta Subiaco, kjer tri leta živi popolnoma ločen od sveta, v odrekanju in pokori. Glas o njegovi svetosti se hitro razširi, zato ga mnogi pridejo gledat in poslušat. Razne skupine menihov ga vabijo, naj bo njihov duhovni oče (opat).

Po prvih poskusih vzpostavitve reda, pri katerih so ga nekateri razpuščeni menihi poskušali celo zastrupiti, je Benedikt v tej dolini Subiaco svoje privržence razdelil v dvanajst malih samostanov, katere je sam vodil kot opat. Tam je bil tudi samostan njegove sestre Sholastike.

Leta 529 se je skupaj z nekaterimi najboljšimi menihi preselil na goro Cassinium, kjer je postavil samostan Monte Cassino in kot duhovni vodja vseh napisal Redovniško pravilo (Regula), ki je postalo stoletno vodilo ne le benediktincem, temveč tudi večini zahodnih, evropskih redov. V njej se je oprl na starejšo tradicijo, zlasti egiptovskih in grških menihov ter očetov. Monte Cassino je zasvetil kot novo žarišče krščanske omike. Njegova redovna pravila lahko povzamemo v treh besedah: »Ora et labora!« (Moli in delaj!), kjer gre za skladno povezovanje dela in molitve, in s čimer je vplival na celotno zahodno miselnost.

Skupnost na Monte Cassinu je vodil vse do svoje smrti (21. marca 547), ki jo je sam vnaprej napovedal.

 

Upodobitve

Umetniki ga najpogosteje upodabljajo v črni redovni obleki s kelihom in kačo, vrano s kruhom, knjigo pravil, pelikanom, z njegovo sestro dvojčico sv. Sholastiko.

 

Zavetnik

Papež Pavel VI. ga je leta 1964 razglasil za prvega zavetnika Evrope. Je tudi zavetnik zahodnega meništva, učiteljev, rudarjev, šolarjev in umirajočih; pomočnik priti vročici, vnetju, zastrupitvi in magiji.

Molimo

Sv. oče Benedikt, tebe je Bog blagoslovil z milostjo in imenom.

Ti si stoje in v molitvi, z dvignjenimi rokami proti nebu, izročil svojo čisto dušo v roke svojega Stvarnika.

Obljubil si, da boš ob zadnjem smrtnem boju močno varovati pred vsako hudičevo zanko vse tiste,

ki se bodo vsak dan spominjali tvoje častitljive smrti in tvoje blaženosti v nebesih.

Častitljivi oče Benedikt, prosimo te, varuj nas s svojim svetim blagoslovom,

da se nikdar ne bomo oddaljili od našega Gospoda Jezusa Kristusa, od tebe in vseh Božjih izvoljencev.

Prihiti nam na pomoč, kadar nas zli duh najbolj napada.

Brani in varuj nas ter nam izprosi veliki blagoslov za srce, dušo in vse naše življenje. Amen.

***

Sv. Benedikt, oče zahodnega meništva in zavetnik Evrope, tvoji duhovni sinovi so v tej stari celini zasadili krščanski korenine vere in kulture. Naj te korenine nikdar ne usahnejo, ampak obrodijo bogate sadove za čas in za večnost. Sveti Benedikt, zavetnik Evrope, prosi za naš slovenski narod in za vse prebivalce Evrope.

Cerkve na Slovenskem

Pri nas je sv. Benediktu posvečenih 9 cerkva (4 župnijske, 5 podružničnih).

ŽUPNIJSKE cerkve

Sv. Benediktu so posvečene župnije:

  • Kančevci (v MS škofiji),
  • Kresnice (v LJ nadškofiji),
  • Stranje (v LJ nadškofiji),
  • Sv. Benedikt V Slovenskih goricah (v MB nadškofiji).

PODRUŽNIČNE cerkve

ŽUPNIJA (škofija) NASELJE s cerkvijo
1. Podbrezje (LJ nadškofija) Tabor
2. Polica (LJ nadškofija) Blečji vrh
3. Sevnica (CE škofija) Žigrski vrh
4. Sladka gora (CE škofija) Mestinje
5. Stari trg pri Ložu (LJ nadškofija) Kozaršče

Gradiva:

 

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Sv. Benedikt iz Nursije, oče zahodnega meništva, ustanovitelj benediktincev, je najbolj znan po svojem redovnem pravilu, ki ga lahko povzamemo v treh besedah: »Moli in delaj!« Njegova sestra dvojčica Sholastika je tudi svetnica.

 

Iz življenja …

Sv. Benedikt se je rodil okoli leta 480 v Nursiji v Italiji v premožni družini, zaradi česar sta oba s sestro dvojčico sv. Sholastiko dobila odlično vzgojo. Ko so ga starši poslali na študij v Rim, je spoznal, da je tamkajšnje življenje, tudi v duhovniških krogih, zelo daleč od tistega, kar je želel Bog. Zato zapusti šolo in se umakne v votlino blizu mesta Subiaco, kjer tri leta živi popolnoma ločen od sveta, v odrekanju in pokori. Glas o njegovi svetosti se hitro razširi, zato ga mnogi pridejo gledat in poslušat. Razne skupine menihov ga vabijo, naj bo njihov duhovni oče (opat).

Po prvih poskusih vzpostavitve reda, pri katerih so ga nekateri razpuščeni menihi poskušali celo zastrupiti, je Benedikt v tej dolini Subiaco svoje privržence razdelil v dvanajst malih samostanov, katere je sam vodil kot opat. Tam je bil tudi samostan njegove sestre Sholastike.

Leta 529 se je skupaj z nekaterimi najboljšimi menihi preselil na goro Cassinium, kjer je postavil samostan Monte Cassino in kot duhovni vodja vseh napisal Redovniško pravilo (Regula), ki je postalo stoletno vodilo ne le benediktincem, temveč tudi večini zahodnih, evropskih redov. V njej se je oprl na starejšo tradicijo, zlasti egiptovskih in grških menihov ter očetov. Monte Cassino je zasvetil kot novo žarišče krščanske omike. Njegova redovna pravila lahko povzamemo v treh besedah: »Ora et labora!« (Moli in delaj!), kjer gre za skladno povezovanje dela in molitve, in s čimer je vplival na celotno zahodno miselnost.

Skupnost na Monte Cassinu je vodil vse do svoje smrti (21. marca 547), ki jo je sam vnaprej napovedal.

 

Upodobitve

Umetniki ga najpogosteje upodabljajo v črni redovni obleki s kelihom in kačo, vrano s kruhom, knjigo pravil, pelikanom, z njegovo sestro dvojčico sv. Sholastiko.

 

Zavetnik

Papež Pavel VI. ga je leta 1964 razglasil za prvega zavetnika Evrope. Je tudi zavetnik zahodnega meništva, učiteljev, rudarjev, šolarjev in umirajočih; pomočnik priti vročici, vnetju, zastrupitvi in magiji.

Molimo

Sv. oče Benedikt, tebe je Bog blagoslovil z milostjo in imenom.

Ti si stoje in v molitvi, z dvignjenimi rokami proti nebu, izročil svojo čisto dušo v roke svojega Stvarnika.

Obljubil si, da boš ob zadnjem smrtnem boju močno varovati pred vsako hudičevo zanko vse tiste,

ki se bodo vsak dan spominjali tvoje častitljive smrti in tvoje blaženosti v nebesih.

Častitljivi oče Benedikt, prosimo te, varuj nas s svojim svetim blagoslovom,

da se nikdar ne bomo oddaljili od našega Gospoda Jezusa Kristusa, od tebe in vseh Božjih izvoljencev.

Prihiti nam na pomoč, kadar nas zli duh najbolj napada.

Brani in varuj nas ter nam izprosi veliki blagoslov za srce, dušo in vse naše življenje. Amen.

***

Sv. Benedikt, oče zahodnega meništva in zavetnik Evrope, tvoji duhovni sinovi so v tej stari celini zasadili krščanski korenine vere in kulture. Naj te korenine nikdar ne usahnejo, ampak obrodijo bogate sadove za čas in za večnost. Sveti Benedikt, zavetnik Evrope, prosi za naš slovenski narod in za vse prebivalce Evrope.

Cerkve na Slovenskem

Pri nas je sv. Benediktu posvečenih 9 cerkva (4 župnijske, 5 podružničnih).

ŽUPNIJSKE cerkve

Sv. Benediktu so posvečene župnije:

  • Kančevci (v MS škofiji),
  • Kresnice (v LJ nadškofiji),
  • Stranje (v LJ nadškofiji),
  • Sv. Benedikt V Slovenskih goricah (v MB nadškofiji).

PODRUŽNIČNE cerkve

ŽUPNIJA (škofija) NASELJE s cerkvijo
1. Podbrezje (LJ nadškofija) Tabor
2. Polica (LJ nadškofija) Blečji vrh
3. Sevnica (CE škofija) Žigrski vrh
4. Sladka gora (CE škofija) Mestinje
5. Stari trg pri Ložu (LJ nadškofija) Kozaršče

Gradiva:

 

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše