Loading dogodki

Sv. Bernard, opat cistercijanskega samostana, je kontemplativec 12. stoletja, cerkveni učitelj, velik Marijin častilec in odličen govorec. Umaknil se je v samostan, takorekoč »pobegnil« od sveta, in od tam preoblikoval ta svet bolj kot kdorkoli drug. Postal je duhovni vodja celotne tedanje Evrope.

 

Iz življenja …

Rojen je bil leta 1090 v francoski vasi Fontaines-les-Dijon kot tretji od sedmih otrok plemiške družine. Smrt njegove pobožne matere, ko mu je bilo približno šestnajst let, ga je še bolj povezala z nebeško materjo Marijo.

Pri 22-ih letih je vstopil v reformirani samostan Citeaux skupaj s tridesetimi prijatelji in sorodniki. Moč njegove osebnosti, prepojene z ljubeznijo do Boga in ljudi, ga je kmalu naredila za pravega duhovnega vodja, in zaradi česar ga je tamkajšnji opat že po treh letih skupaj z dvanajstimi sobrati poslal ustanoviti nov samostan v Clairvauxu.

Ker je sv. Bernard tako privlačno govoril, so se starši bali, da bodo njihovi otroci ob obisku Clairvauxa vstopili v samostan. Kljub strogi disciplini je namreč opat Bernard v samostan privabil na tisoče mož, tako da je po različnih deželah v kratkem času osnoval 160 novih samostanov. Bil je kot magnet. Tako je Bernard postal nekakšen “soustanovitelj” nove cistercijanske družine.

S popolno preureditvijo redovniškega življenja svoje skupnosti je mladi Bernard, čeprav »samo« opat, aktivno sodeloval tudi v najvišjih političnih in cerkvenih krogih tedanjega časa. Dejaven je bil pri križarskih vojnah, sodeloval je v ideoloških bojih proti krivovercem. Zavzemal se je za edinost; v času razkola in izvolitve dveh papežev leta 1130 je podprl zakonitega papeža Inocenca II.

Močan vpliv na politične in cerkvene mogočnike je okrepil s svojimi slikovitimi in močnimi pridigami, pisanimi deli in dopisovanjem. Napisal je veliko govorov, pisem in pesnitev, ki so bili priljubljeno vzgojno branje. Vse odlikuje lep jezik, zaradi katerega so mu dali naziv »medonosni učitelj«.

Brez sv. Bernarda bi bila zgodovina pobožnosti do trpečega Kristusa, Srca Jezusovega in Marijinega drugačna.

Sv. Bernard je umrl 20. avgusta leta 1153 v Clairvauxu, star 63 let.

 

Upodabljanje

Umetniki ga upodabljajo kot meniha s čebeljim panjem, hudičem na verigi, križem, lobanjo, orodji Kristusovega trpljenja ali z rožnim vencem.

 

Zavetnik

Kot zavetnika ga častijo cistercijanski samostani, je zavetnik čebel, čebelarjev, voskarjev; je priprošnjik proti otroškim boleznim, neurju in v smrtni uri.

 

Cerkve v Sloveniji

Sv. Bernardu sta pri nas posvečeni dve kapeli, in sicer v župniji Škofja Loka v kraju Hrib nad Zmincem ter v župniji Apače v kraju Črnici.

 

Cistercijani v Sloveniji

Pri nas je cistercijanski samostan v Stični.

 

Gradiva:

 

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Sv. Bernard, opat cistercijanskega samostana, je kontemplativec 12. stoletja, cerkveni učitelj, velik Marijin častilec in odličen govorec. Umaknil se je v samostan, takorekoč »pobegnil« od sveta, in od tam preoblikoval ta svet bolj kot kdorkoli drug. Postal je duhovni vodja celotne tedanje Evrope.

 

Iz življenja …

Rojen je bil leta 1090 v francoski vasi Fontaines-les-Dijon kot tretji od sedmih otrok plemiške družine. Smrt njegove pobožne matere, ko mu je bilo približno šestnajst let, ga je še bolj povezala z nebeško materjo Marijo.

Pri 22-ih letih je vstopil v reformirani samostan Citeaux skupaj s tridesetimi prijatelji in sorodniki. Moč njegove osebnosti, prepojene z ljubeznijo do Boga in ljudi, ga je kmalu naredila za pravega duhovnega vodja, in zaradi česar ga je tamkajšnji opat že po treh letih skupaj z dvanajstimi sobrati poslal ustanoviti nov samostan v Clairvauxu.

Ker je sv. Bernard tako privlačno govoril, so se starši bali, da bodo njihovi otroci ob obisku Clairvauxa vstopili v samostan. Kljub strogi disciplini je namreč opat Bernard v samostan privabil na tisoče mož, tako da je po različnih deželah v kratkem času osnoval 160 novih samostanov. Bil je kot magnet. Tako je Bernard postal nekakšen “soustanovitelj” nove cistercijanske družine.

S popolno preureditvijo redovniškega življenja svoje skupnosti je mladi Bernard, čeprav »samo« opat, aktivno sodeloval tudi v najvišjih političnih in cerkvenih krogih tedanjega časa. Dejaven je bil pri križarskih vojnah, sodeloval je v ideoloških bojih proti krivovercem. Zavzemal se je za edinost; v času razkola in izvolitve dveh papežev leta 1130 je podprl zakonitega papeža Inocenca II.

Močan vpliv na politične in cerkvene mogočnike je okrepil s svojimi slikovitimi in močnimi pridigami, pisanimi deli in dopisovanjem. Napisal je veliko govorov, pisem in pesnitev, ki so bili priljubljeno vzgojno branje. Vse odlikuje lep jezik, zaradi katerega so mu dali naziv »medonosni učitelj«.

Brez sv. Bernarda bi bila zgodovina pobožnosti do trpečega Kristusa, Srca Jezusovega in Marijinega drugačna.

Sv. Bernard je umrl 20. avgusta leta 1153 v Clairvauxu, star 63 let.

 

Upodabljanje

Umetniki ga upodabljajo kot meniha s čebeljim panjem, hudičem na verigi, križem, lobanjo, orodji Kristusovega trpljenja ali z rožnim vencem.

 

Zavetnik

Kot zavetnika ga častijo cistercijanski samostani, je zavetnik čebel, čebelarjev, voskarjev; je priprošnjik proti otroškim boleznim, neurju in v smrtni uri.

 

Cerkve v Sloveniji

Sv. Bernardu sta pri nas posvečeni dve kapeli, in sicer v župniji Škofja Loka v kraju Hrib nad Zmincem ter v župniji Apače v kraju Črnici.

 

Cistercijani v Sloveniji

Pri nas je cistercijanski samostan v Stični.

 

Gradiva:

 

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Sv. Bernard, opat cistercijanskega samostana, je kontemplativec 12. stoletja, cerkveni učitelj, velik Marijin častilec in odličen govorec. Umaknil se je v samostan, takorekoč »pobegnil« od sveta, in od tam preoblikoval ta svet bolj kot kdorkoli drug. Postal je duhovni vodja celotne tedanje Evrope.

 

Iz življenja …

Rojen je bil leta 1090 v francoski vasi Fontaines-les-Dijon kot tretji od sedmih otrok plemiške družine. Smrt njegove pobožne matere, ko mu je bilo približno šestnajst let, ga je še bolj povezala z nebeško materjo Marijo.

Pri 22-ih letih je vstopil v reformirani samostan Citeaux skupaj s tridesetimi prijatelji in sorodniki. Moč njegove osebnosti, prepojene z ljubeznijo do Boga in ljudi, ga je kmalu naredila za pravega duhovnega vodja, in zaradi česar ga je tamkajšnji opat že po treh letih skupaj z dvanajstimi sobrati poslal ustanoviti nov samostan v Clairvauxu.

Ker je sv. Bernard tako privlačno govoril, so se starši bali, da bodo njihovi otroci ob obisku Clairvauxa vstopili v samostan. Kljub strogi disciplini je namreč opat Bernard v samostan privabil na tisoče mož, tako da je po različnih deželah v kratkem času osnoval 160 novih samostanov. Bil je kot magnet. Tako je Bernard postal nekakšen “soustanovitelj” nove cistercijanske družine.

S popolno preureditvijo redovniškega življenja svoje skupnosti je mladi Bernard, čeprav »samo« opat, aktivno sodeloval tudi v najvišjih političnih in cerkvenih krogih tedanjega časa. Dejaven je bil pri križarskih vojnah, sodeloval je v ideoloških bojih proti krivovercem. Zavzemal se je za edinost; v času razkola in izvolitve dveh papežev leta 1130 je podprl zakonitega papeža Inocenca II.

Močan vpliv na politične in cerkvene mogočnike je okrepil s svojimi slikovitimi in močnimi pridigami, pisanimi deli in dopisovanjem. Napisal je veliko govorov, pisem in pesnitev, ki so bili priljubljeno vzgojno branje. Vse odlikuje lep jezik, zaradi katerega so mu dali naziv »medonosni učitelj«.

Brez sv. Bernarda bi bila zgodovina pobožnosti do trpečega Kristusa, Srca Jezusovega in Marijinega drugačna.

Sv. Bernard je umrl 20. avgusta leta 1153 v Clairvauxu, star 63 let.

 

Upodabljanje

Umetniki ga upodabljajo kot meniha s čebeljim panjem, hudičem na verigi, križem, lobanjo, orodji Kristusovega trpljenja ali z rožnim vencem.

 

Zavetnik

Kot zavetnika ga častijo cistercijanski samostani, je zavetnik čebel, čebelarjev, voskarjev; je priprošnjik proti otroškim boleznim, neurju in v smrtni uri.

 

Cerkve v Sloveniji

Sv. Bernardu sta pri nas posvečeni dve kapeli, in sicer v župniji Škofja Loka v kraju Hrib nad Zmincem ter v župniji Apače v kraju Črnici.

 

Cistercijani v Sloveniji

Pri nas je cistercijanski samostan v Stični.

 

Gradiva:

 

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše