Loading dogodki

Na današnji dan leta 754 je pretrpel mučeniško smrt škof sv. Bonifacij, znan kot “apostol Nemčije”.

Pomemben je tudi za Slovence.

 

Iz življenja …

Sv. Bonifacij se je rodil kot Vinfrid okoli leta 673 v angleški plemiški družini iz Wessexa.

Postal je benediktinec in si pridobil visoko izobrazbo. V duhovnika je bil posvečen pri tridesetih letih.

Imel je že sloves učenjaka, ko je v zreli dobi (pri štiridesetih letih) začutil klic v apostolat med pogani na evropskem kontinentu. Pri tem delu ga je podpiral papež Gregorij II., ki mu je dal pisno dovoljenje za oznanjanje evangelija med germanskimi ljudstvi. V tem dokumentu pa mu je nadel že novo ime Bonifacij. To pa zato, ker ga je poslal med germanska ljudstva na spominski dan sv. Bonifacija iz Tarza, enega od tako imenovanih “ledenih mož” (god 14. maj).

Papež ga je leta 722 v Rimu posvetil za škofa vseh germanskih ljudstev in mu zaupal organizacijo novih škofij. Sočasno je ustanavljal tudi nove benediktinske samostane, tako moške kot ženske.

Bonifacij je tako na cerkvenih zborih odpravljal poganske razvade med ljudstvom in ustanavljal škofije, med njimi tudi salzburško, iz katere je deloma tudi k Slovencem prišlo krščanstvo.

5. junija 754 je bil v Friziji ubit s strani poganskih roparjev.

Pokopan je v stolnici v Fuldi, kjer je njegov grob.

Zaradi uspešnega misijonarskega dela nosi naziv »apostol Nemčije«.

 

Upodobitve

Umetniki sv. Bonifacija upodabljajo v škofovskih oblačilih s križem, knjigo ali s sekiro, s katero je posekal hrast.

 

Zavetnik

Je zavetnik Nemčije, pivovarjev in krojačev.

Sv. Bonifacij, prosi za nas!

 

Gradiva:

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše